Ministrstvo za delo je tudi popravilo podatke za prejšnja dva meseca. V resnici je bilo novih služb 41 tisoč manj od prvih podatkov. Nižja avgustovska stopnja brezposelnosti je le posledica tega, da je 368 tisoč Američanov, večina mladih, obupalo pri iskanju službe, s tem pa jih statistika ne uvršča več med brezposelne. Da je položaj na trgu dela še vedno skrb vzbujajoč, dokazuje podatek, da ima vsega 63,5 odstotka za delo zmožne populacije delo oziroma išče zaposlitev. To je 30-letno dno. V ZDA bi morali vsak mesec ustvariti vsaj 150 tisoč delovnih mest, da bi ob vedno večjem številu prebivalstva stopnja brezposelnosti ostala nekako nespremenjena.

Nasdaq na 12-letnem vrhu
Slabi podatki s trga dela v petek niso pretirano vznemirjali Wall Streeta. Četrtkova evforija, ki jo je sprožil Mario Draghi z najavo odkupovanja obveznic ranljivih evropskih držav, je še kar bodrila kupce delnic, tako da so vodilni newyorški indeksi še nekaj malega pridobili in dan končali najvišje po letu 2008 oziroma začetku finančne krize. Tehnološki Nasdaq je celo na rekordni ravni po novembru 2000. Evropska centralna banka se je najbolj agresivno do zdaj lotila krize, kmalu pa ji utegne slediti še ameriški Fed s podobno akcijo in z najavo 3. kroga kvantitativnega sproščanja (QE 3). Domačemu gospodarstvu pomaga tudi Kitajska, saj so oblasti odobrile 55 infrastrukturnih projektov v vrednosti, preračunano, okrog 120 milijard evrov.

Največja tedenska rast evropskih delnic
Tudi na tedenski ravni so newyorški delniški indeksi lepo napredovali. S & P in Nasdaq sta se od ponedeljka zvišala za dva odstotka, kar je največja tedenska rast v zadnjih treh mesecih. Še impresivnejša je bila rast elitnega evropskega indeksa Euro STOXX 50, ki se je v petih dneh zvišal za štiri odstotke, kar je največ letos. Vlagatelji bi morali zdaj postati
previdni, ne pohlepni. Indeks S & P je letos porasel že za 14 odstotkov in je na dobri poti, da leto sklene z največjim letnim pribitkom po 2003. Presenetljivo glede na vse težave svetovnega gospodarstva, ki jih čutijo tudi vodilne korporacije. Intel in FedEx sta zadnja na seznamu podjetij, ki sta znižali oceno dobička.

Čas za unovčevanje dobičkov?
"Menimo, da bo naslednji večji premik na delniškem trgu negativen," so v sveži analizi opozorili pri banki Morgan Stanley in ciljno vrednost indeksa S & P 500 postavili na 1.214 točk, kar pomeni, da bo do konca decembra ta indeks padel za 15 odstotkov. Preostali analitiki so precej bolj optimistični in v Reutersovi raziskavi v povprečju pričakujejo, da bo S & P 500 konec leta pri 1.383 točkah, torej le 50 točk nižje kot zdaj. Delnice so sicer kar visoko ovrednotene. Povprečni kazalec P/E, izračunan na podlagi pričakovanih dobičkov, znaša 13,3, kar je resda pod povprečjem od leta 1976 (13,7), vendar je bolj smiselno gledati povprečje zadnjih petih let, ki znaša 12,9. Dobički ameriških podjetij naj bi namreč v tretjem četrtletju nazadovali za dobra dva odstotka v primerjavi z istim lanskim četrtletjem.

60-odstotna verjetnost za QE3
Previdnost na delniških trgih torej ne bo odveč, še posebej ne ta mesec, ki velja za tradicionalno neugodnega. V zadnjih 40 letih je svetovni delniški indeks MSCI v povprečju septembra izgubil 0,9 odstotka, kar pomeni, da je september najslabši od vseh 12 mesecev. V letošnjem septembru je indeks MSCI za zdaj v 2,6-odstotnem plusu. Naslednji teden bodo vlagatelji nestrpno čakali odločitev nemškega sodišča o skladnosti pogodbe o fiskalnem paktu in spremljajoče pogodbe o ustanovitvi sklada ESM z nemško ustavo, v ospredju pa bo tudi zasedanje ameriške centralne banke. Po slabih podatkih o avgustovskih novih zaposlitvah se je povečala verjetnost, da se bo Fed odločil za nov krog kvantitativnega sproščanja. Po Reutersovi anketi med 59 ekonomisti sodeč, je verjetnost za QE3 60-odstotna.

LJSE: Znaki prebujanja
Indeks SBI TOP (516 točk) se je zadnji teden povzpel za 2,14 odstotkov. "Razlog za rast tečajev lahko pripišemo izjavi države, da namerava izstopiti iz lastništva nekaterih slovenskih družb, kot so Zavarovalnica Triglav, Petrol in Telekom Slovenije," je pojasnila Maja Bergant iz GBD-ja. Promet se je povečal, največ dogajanja pa je bilo spet v zvezi s Krko (na tedenski ravni je pridobila tri odstotke) in Telekomom, ki je pridobil pet odstotkov. Petrolove delnice so se podražile za 1,66 odstotka. "Razlog za rast je predvsem novica, da naj bi Gazprom objavil prevzemno ponudbo za Petrol, in to še pred koncem tega meseca. Prevzemna cena naj bi bila po mnenju nekaterih analitikov okoli 300 evrov za delnico, predvsem pa je jasno, da bo prevzemna cena odvisna od vladnih zavez, kako bo v prihodnje regulirala domači trg naftnih derivatov," je poudarila Bergantova.