"Trump slump" - tako so mediji označili padanje delnic v zadnjem tednu. Po ameriških volitvah so zaradi pričakovanj, da bo Trumpovo predsedovanje prineslo višjo gospodarsko rast in nižje davke, delniški indeksi vidno naraščali, v zadnjih dneh pa je opaziti precej skepse, ali bo Trump res lahko uresničil vse svoje obljube oziroma ali vlagatelji ne pričakujejo preveč. Foto: Reuters
Švicarska centralna banka je lani precej manj posredovala na deviznem trgu kot leto prej. Poročilo, objavljeno v četrtek, kaže, da je za oslabitev tečaja domače valute porabila 67,1 milijarde frankov, kar je skoraj četrtino manj kot leta 2015. Foto: Reuters
Volkswagen
Volkswagen se je po aferi z izpusti vrnil na obvezniške trge in izdal za osem milijard evrov obveznic z različnimi ročnostmi. Povpraševanje je krepko preseglo ponudbo, so pa obveznice namenjene le institucionalnim vlagateljem oz. tistim, ki so pripravljeni v naložbo vložiti vsaj 100 tisoč evrov. Foto: Reuters
Ljubljanska borza
Osrednji delniški indeks Ljubljanske borze SBITOP je v zadnjem tednu izgubil 1,25 odstotka. Tečaj Intereurope se je zvišal za 1,40 odstotka, vrednost Luke pa je zdrsnila za pet odstotkov, na 31,08 evra. Foto: MMC RTV SLO/T. O.

Priznani ameriški analitik Dennis Gartman je opozoril, da se je treba pripraviti na še precej večji minus, kot ga je trg doživel v torek: "To je začetek najmanj petodstotnega popravka ali pa še česa hujšega." Ne le delnice (S&P 500 je zadnji teden izgubil 1,2 odstotka), izgubljale so tudi surovine (nafta brent je pogledala pod 50 dolarjev), medtem ko se je cena zlata in državnih obveznic zvišala. "Mislim resno. Upajmo le, da bo šlo za blag, 5-7-odstoten, popravek in nič več." Gartman sicer meni, da bodo dobički ameriških podjetij spodbudni, vseeno pa vlagateljem svetuje previdnost. "Na koncu bikovskega trenda so dobički vedno sijajni. Tako je, dokler se ne začne preobrat v konjunkturi." Tudi pri banki UBS napovedujejo popravek na newyorškem delniškem trgu in pravijo, da bo ta od pet- do desetodstoten.

Zdaj se lahko Trump posveti davčni reformi
Nekateri vlagatelji zatočišče že iščejo v ameriških obveznicah. Njihova cena se je zvišala, zahtevana donosnost pa posledično zdrsnila, pri desetletni obveznici na 2,4 odstotka, kar je najmanj v zadnjih treh tednih. Na Wall Streetu je ob ugibanjih, kolikokrat bo Fed letos še zvišal obresti, predvsem aktualno vprašanje, koliko predvolilnih obljub bo lahko uresničil Donald Trump. Predlog zdravstvene reforme je umaknil iz glasovanja v predstavniškem domu ameriškega kongresa. Neuspeh naj ne bi pomenil noža v srce bika, simbola borznega optimizma (ki še posebej glasno rohni od novembrskih volitev), analitiki celo menijo, da se bo Trumpova administracija zdaj lažje posvetila davčni reformi. Trump je obljubil, da bo podjetniški davek znižal na 15 odstotkov, tudi zaradi teh obljub pa so letos delnice pridobivale.

Indeks PMI v območju evra najvišje po letu 2012
V prihodnjih dneh bodo na trgovanje vplivali tudi poslovni rezultati ameriških korporacij. V prvem četrtletju naj bi se dobički zvišali za več kot deset odstotkov. Če se to ne bo zgodilo, bodo vrednosti delnic videti precej napihnjene. Trenutno se z delnicami, ki so vključene v indeks S&P 500, trguje po 18-kratniku pričakovanega dobička za prihodnjih dvanajst mesecev, kar je skoraj največ po letu 2004. Na evropskih borzah so vrednotenja precej zmernejša, konjunktura pa prav tako dobiva pospešek. Indeks nabavnih menedžerjev PMI, ki ga izračunava organizacija Markit, je marca s 55,4 porasel na 56,2 odstotka, kar je najvišja vrednost po aprilu 2012. Tudi podjetniška pričakovanja so na najvišji ravni po letu 2012. Evro je tudi zaradi teh podatkov teden končal nad 1,08 dolarja.

Dow Jones (ZDA)

20.596 točk

Nasdaq (ZDA)

5.828
DAX30 (Frankfurt)12.064
Nikkei (Tokio)19.262
SBI TOP (Ljubljana)

791

10-letne am. obvezn.donos: 2,40 %
EUR/USD

1,0795

EUR/CHF

1,0702

bitcoin

915 USD

nafta brent50,88 USD
zlato

1.243 USD

euribor (6-mesečni)-0,242 %


Nafta bi lahko zdrsnila na 30 dolarjev
Danes so se v Kuvajtu srečale nekatere članice OPEC-a in z Rusijo postavile temelje za podaljšanje dogovora o znižanju proizvodnih kvot v drugo polovico leta, pri čemer bi odločitev sprejeli maja. To bi zelo verjetno pomagalo cenam nafte, ki so se v zadnjih tednih znižale za deset odstotkov, brent pa je za hip tudi prvič letos zdrsnil pod 50 dolarjev. Če OPEC v drugi polovici leta ne bo omejil proizvodnje, bi lahko po nekaterih napovedih videli padec nafte na 35 ali celo 30 dolarjev. Pri banki JPMorgan so znižali napovedi za cene nafte v drugi polovici letošnjega leta, za prihodnje leto pa napovedujejo, da bo povprečna cena nafte brent 55,60 dolarja za 159-litrski sod. V ZDA se s tem za zdaj ne obremenjujejo, število delujočih vrtin se je povišalo že deseti teden zapored.
Zelena luč za gradnjo naftovoda Keystone XL
Administracija ameriškega predsednika Donalda Trumpa je sicer v petek prižgala zeleno luč družbi TransCanada za gradnjo naftovoda Keystone XL. Trump je tako odpravil odločitev Baracka Obame, čigar administracija je leta 2015 ustavila gradnjo naftovoda, uradno zaradi pogajanj o pariškem podnebnem sporazumu. Trump je januarja izdal pogojno soglasje za gradnjo naftovoda, saj bo to po njegovem mnenju koristilo nacionalnim interesom. Kot trdi Trump, bo plinovod ZDA zagotovil nova delovna mesta in energijo po dostopni ceni. "To je velik dan za delovna mesta v ZDA in zgodovinski trenutek za Severno Ameriko in energetsko neodvisnost," je poudaril Trump. Po naftovodu, dolgem 1900 kilometrov, bo družba TransCanada kanadsko nafto dobavljala rafinerijam na jugu ZDA.