lahko reši naftni sektor, v katerem so se po padcu nafte s 115 na 30 dolarjev precej spremenila pravila igre?

Doha danes gosti srečanje proizvajalcev nafte, na katerem so prisotne tako članice Opeca kot tiste, ki niso del kartela, manjka pa kar nekaj pomembnih proizvajalk, na primer ZDA, Kanada, Kitajska, Brazilija in Norveška. Enajst članic Opeca, ki dogovor o zamrznitvi proizvodnih kvot načeloma podpirajo, že zdaj načrpajo skoraj pol milijona sodov dnevno manj kot januarja, a je trg še vedno prenasičen za vsaj milijon sodi dnevno. Med trinajstimi članicami Opeca v Katarju ni Libije, Iran pa se je v zadnjem hipu odločil, da bo srečanje bojkotiral. Njegovo stališče je znano: zamrznitve proizvodnih kvot ne podpira, saj želi proizvodnjo povečati na raven pred sankcijami. Dodatno se je zapletlo danes zjutraj, saj je Savdska Arabija postavila zahtevo, da pri pogovorih sodelujejo vse članice Opeca.

Možnosti za dogovor polovične
Države, ki sodelujejo na zgodovinskem vrhu, načrpajo 47 milijonov sodov nafte dnevno, kar je 60 odstotkov svetovne proizvodnje. V Bloombergovi anketi med 40 naftnimi trgovci in analitiki jih polovica meni, da bo dogovor dosežen, polovica, da ne bo. Če bodo pogajanja propadla, bo cena nafte verjetno spet zdrsnila proti 30 dolarjem, v nasprotnem primeru pa bi lahko "padla" meja 50 dolarjev, menijo pri Bank of America, čeprav dogovor ne bi bistveno zmanjšal prenasičenosti, ki vlada na trgu, saj največji svetovni proizvajalki Savdska Arabija in Rusija že zdaj črpata blizu rekordnih količin. Veliko pomembneje naj bi bilo, kaj se bo dogajalo v ZDA in Iranu.

Dogovor bi bil lahko samouničujoč
Iran načrtuje, da bo proizvodnjo letos zvišal za 700 tisoč sodov dnevno, potem ko je marca načrpal 3,3 milijona sodov. V ZDA je naftnih vrtin zaradi visokih stroškov pridobivanja nafte iz skrilavcev vedno manj. Mednarodna agencija za energijo meni, da bodo države zunaj Opeca letos načrpale dobrih 700 tisoč sodov nafte dnevno manj, levji delež pa ima prav nižja proizvodnja v ZDA. Toda če bi se v Dohi dogovorili o zamrznitvi kvot in bi šla cena nafte navzgor, bi bil ta dogovor samouničujoč, saj bi omogočil, da bi ameriški proizvajalci spet lažje zadihali. Pri 55 dolarjih naj bi bila po mnenju Goldman Sachsa večina ameriških proizvajalcev že nad točko preloma.

V dobrem letu v stečaj 51 severnoameriških naftnih podjetij
Od zdravja naftne industrije so odvisne tudi bilance bank. V zadnjem tednu so štiri velike banke z Wall Streeta JPMorgan Chase, Wells Fargo, Bank of America in Citigroup objavile četrtletne izkaze poslovanja, v katerih je razvidno, da so skupaj do naftne industrije izpostavljene s 190 milijardami dolarjev, zato morajo oblikovati dodatne rezervacije. Ko je bila nafta nad sto dolarji, so se vlaganja v naftnem sektorju močno povečala, česar brez pomoči bank seveda ne bi bilo mogoče. Zdaj, ko je nafta okrog 40 dolarjev, se je poslovni model sesul in številna podjetja posojil ne morejo odplačevati. Od začetka lanskega leta je šlo v Severni Ameriki v stečaj 51 naftnih podjetij.
Dow Jones blizu meje 18 tisoč
Zanimivo je, da so delnice prej omenjenih bank kljub padcu dobičkov (Citi je imel v prvem četrtletju 27 odstotkov manj dobička kot v istem lanskem obdobju) in prihodkov zadnji teden pridobivale. Citijeve delnice so poskočile za deset odstotkov, JP Morganove za šest odstotkov. Pričakovanja so bila očitno zelo nizko postavljena, saj banke ne pesti le izpostavljenost do naftnega sektorja, ampak tudi nizke obrestne mere, ki znižujejo marže. Kakor koli, predvsem rast bančnih delnic je vodilne newyorške delniške indekse potisnila v območje najvišjih letošnjih vrednosti. Elitni Dow Jones (17.897 točk) je v zadnjem tednu porasel za 1,8 odstotka, s čimer je le še dva odstotka in pol oddaljen od rekorda.

Štiriodstotni padec Petrolovih delnic
Ljubljanska borza je malce sestopila z najvišjih letošnjih vrednosti, merjeno z indeksom SBI TOP (715 točk), ki se je v zadnjih petih dneh znižal za odstotek. Najbolj so ga obremenile Petrolove delnice, ki so izgubile štiri odstotke (271,50 evra). Vlagatelji so se negativno odzvali na novo uredbo o oblikovanju cen naftnih derivatov, ki velja od sobote, in po kateri država bdi le še nad ceno 95-oktanskega bencina in dizelskega goriva. Najprometnejše so bile (z 2,273 milijona evrov) Krkine delnice, ki so se malenkost pocenile. Lukine delnice so se podražile za 0,4 odstotka, na 22,995 evra. Luka je imela v prvem letošnjem četrtletju 5,6 milijona ton ladijskega pretovora, kar je 11 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.