Medtem ko je newyorški Dow Jones (predvsem zaradi petkovega pesimizma) zadnji teden izgubil 0,79 odstotka, je frankfurtski DAX30 od ponedeljka do petka pridobil 2,6 odstotka. Foto: Reuters
Medtem ko je newyorški Dow Jones (predvsem zaradi petkovega pesimizma) zadnji teden izgubil 0,79 odstotka, je frankfurtski DAX30 od ponedeljka do petka pridobil 2,6 odstotka. Foto: Reuters
Goldman Sachs
Delnice banke Goldman Sachs so se v petek občutno pocenile. Foto: Reuters
Janet Yellen
Fed je v sredo končal politiko ničelnih obresti, ki je trajala vse od leta 2008. Guvernerka Janet Yellen je ob tem poudarila, da bo Fed naslednje leto obresti zviševal postopno, tako da je pričakovati še tri dvige v višini 25 bazičnih točk. Foto: Reuters
Indeks SBI TOP je v tem tednu pridobil 0,8 odstotka in teden sklenil pri 688 točkah. Krkine delnice, ki so prejšnji teden zaradi razočaranja nad načrti novomeškega farmacevta za leto 2016 padle, so si opomogle in v petih dneh pridobile 2,30 odstotka. V prvi kotaciji so blestele Gorenjeve delnice, ki so poskočile za deset odstotkov. Foto: BoBo

Kar 367 točk oziroma 2,1 odstotka je v petek izgubil Dow Jones, pri čemer so k padcu največ prispevale bančne delnice (Goldman Sachs je izgubil skoraj štiri odstotke) in delnice Boeinga. Tehnološki indeks Nasdaq se je znižal za 1,6 odstotka in zdrsnil pod psihološko mejo 5.000 točk. Applove delnice so se pocenile za 2,8 odstotka. Med redkimi pozitivnimi izjemami so bile Blackberryjeve delnice. Proizvajalec pametnih telefonov je preživel svojo najhujšo krizo in naj bi v tekočem četrtletju (v primerjavi s četrtletjem prej) prvič po več kot dveh letih zvišal dobiček.

Lahka nafta na sedemletnem dnu
Potem ko je sredi tedna na finančnih trgih (kljub prvemu Fedovemu zvišanju obresti po letu 2006) še vladalo dobro razpoloženje, je vlagatelje hitro zajela negotovost, kako bodo višje obresti vplivale na trge v razvoju, na katerih je zadnje čase opaziti občutne odlive kapitala, valute, kot sta brazilski real in južnoafriški rand, pa so pod hudim pritiskom. Svoje je spet naredila tudi nafta. V petek je ameriška lahka nafta zdrsnila na 34,39 dolarja, kar je najnižja raven v skoraj sedmih letih. Delniški trgi tega očitno ne marajo, poleg delnic naftnih podjetij pa se cenijo tudi bančne delnice, saj so banke s tveganimi posojili energetskemu sektorju postale zelo ranljive.
Trg je preplavljen z nafto
Na tedenski ravni je cena zahodnoteksaške lahke nafte padla za 3,6 odstotka, cena nafte brent pa za 2,81 odstotka. Zaloge surove nafte so v ZDA v tednu do 11. decembra porasle za 4,8 milijona sodov, analitiki pa so pričakovali zdrs zalog. Ocenjujejo, da je dnevni presežek ponudbe nad povpraševanjem od 500 tisoč do dva milijona sodov. Čeprav je v zadnjih 18 mesecih cena nafte padla za 50 odstotkov, strokovnjaki pri Goldman Sachsu ostajajo neomajni, da lahko nafta strmoglavi vse do 20 dolarjev, saj so temelji zelo šibki. Ponudbe je preveč, Opec kvot noče znižati in utegne v kratkem, z odpravo sankcij Iranu, dnevno načrpati 32 milijonov sodov.

Dow Jones (ZDA)

17.127 točk

Nasdaq (ZDA)4.923
DAX30 (Frankfurt)10.608
Nikkei (Tokio)18.986
10-letne slov. obv.donos: 1,56
10-letne am. obvezn.donos: 2,20
EUR/USD

1,0867

EUR/CHF

1,0782

bitcoin461 USD
nafta brent37,115 USD
zlato

1.065 USD

euribor (6-mesečni)-0,041 %


Trgi v razvoju - nakupna priložnost generacije?
Nizke cene nafte kot damoklejev meč visijo nad državami, ki so zelo odvisne od izvoza nafte, na primer nad Brazilijo, Malezijo in Rusijo. Analitska hiša Sentix ugotavlja, da je razpoloženje vlagatelje v deželah v razvoju na dnu, kar bi lahko pomenilo skorajšnji preobrat. Tudi pri Credit Suisse verjamejo, da so države v razvoju najhujše že prestale, zato svojim strankam priporočajo, da so močneje izpostavljene do delnic iz teh držav. Vrednotenja so zelo ugodna, po kazalniku P/E (cena glede na dobiček na delnico) so delnice v državah v razvoju trenutno za tretjino cenejše kot v razvitih državah. Pri finančni družbi Julius-Bär so šli še korak dlje in pravijo, da trgi v razvoju ponujajo priložnost, ki se ponudi le na dvajset let.

Zlato utegne kmalu pasti pod tisoč dolarjev
Zlato si je ob koncu tedna malce opomoglo po četrtkovem največjem enodnevnem padcu v zadnjih petih mesecih, ko se je cena te žlahtne kovine spustila za dva odstotka in pri 1.047 dolarjih dosegla najnižjo točko po letu 2010. Letos se je zlato pocenilo za več kot deset odstotkov in bo, če na koncu leta ne bo presenečenja, tretje leto zapored izgubljalo, kar se ni zgodilo od leta 1998. Pri banku Societe Generale napovedujejo, da bo naslednje leto cena zlata zdrsnila na 955 dolarjev za unčo, medtem ko pri Morgan Stanleyju pravijo, da je mogoč celo padec na 800 dolarjev.
Bikovska napoved: zlato do 5.000 dolarjev
Spomnimo, da je zaradi izjemnih likvidnostnih ukrepov centralnih bank zlato leta 2008 prvič preseglo tisočdolarsko znamko, avgusta 2011 pa se povzpelo celo nad 1.900 dolarjev. Bik se je že davno poslovil, je pa vseeno kar nekaj "vernikov", ki so prepričani, da bo zlato spet zasijalo v vsej veličini. Eden takšnih je Peter Schiff, ki še vedno trdi, da se bo zlato povzpelo do 5.000 dolarjev. Schiff ne verjamem besedam Fedove guvernerke Janet Yellen in trdi, da ameriško gospodarstvo drvi novi recesiji naproti, kar bo Fed prisililo v novo ukrepanje. Schiff napoveduje, da bo Fed obrestno mero potisnil v negativno območje in najavil četrti krog kvantitativnega sproščanja, kar bi sprožilo divjo rast zlata.