Donos obveznic se je celo znižal.
Zaradi več kot en teden trajajoče delne zaustavitve dela ameriške vlade (kongres namreč do 1. oktobra ni sprejel zakona o začasnem financiranju delovanja vladnih služb) in nevarnosti, da do 17. oktobra ne bo potrjen zakon o povečanju ameriškega javnega dolga, je bilo v zadnjem obdobju kar nekaj makroekonomskih napovedi popravljenih navzdol, vključno z napovedjo Mednarodnega denarnega sklada, da bo letošnja svetovna gospodarska rast 2,9-odstotna in ne 3,2-odstotna. Na preizkušnji so delniški trgi (tehnološki indeks Nasdaq je včeraj padel za dva odstotka), medtem ko na trgu obveznic ni nobene nervoze, saj je donos desetletne obveznice le pri 2,64 odstotka.

Kitajci pozivajo ZDA k hitremu ukrepanju
Če se politiki ne bodo dogovorili o dvigu zgornje meje zadolževanja, bo najmočnejša gospodarska velesila prvič nelikvidna. Ameriško gospodarstvo že zdaj čuti posledice političnega kupčkanja, posledice pa bi bile lahko seveda še precej bolj boleče. Tega se boji ves svet, zlasti Kitajska, ki je največji lastnik ameriškega dolga. Uradni Peking je že pozval ZDA, naj pravočasno reši težave. Toda v resnici je verjetnost, da bi ameriške obveznice dramatično padle (s čimer bi se njihova zahtevana donosnost povečala), majhna.

Leta 2011 donosnost obveznic padla
Spomnimo se samo leta 2011, ko se je Washington ukvarjal s podobnimi težavami in so ZDA pri agenciji S & P izgubile najboljšo kreditno oceno trojni A. Delnice so avgusta močno zanihale navzdol, vlagatelji pa so varno pribežališče iskali prav v obveznicah, tako da je pri desetletni donosnost padla na 2,32 odstotka. "Trg bi morebitno razglasitev ameriške plačilne nesposobnosti interpretiral kot začasno, zato panike ne bi bilo," je povedal David Ader iz družbe CRT, pri čemer napoveduje, da bo do konca leta donos obveznice še močno padel.

Tečaji delnic na Lj. borzi (8. oktober):

Paulson stavi na grški finančni sektor
Slovenija, ki je manj zadolžena od ZDA, bi si seveda tudi želela, da bi jo finančni trgi obravnavali podobno kot ZDA, namesto da gre desetletna obveznica proti kritičnemu sedemodstotnemu donosu. Celo v Grčiji je več optimizma in v nasprotju z nami lahko pričakujejo gospodarsko rast v prihodnjem letu (bila naj bi 0,6-odstotna). Medtem ko se slovenskega bančnega sektorja racionalni vlagatelji izogibajo, je John Paulson, sloviti upravljavec hedge skladov, začel staviti na grške banke, saj meni, da je najhuje mimo. "Položaj grškega gospodarstva se popravlja, kar bo pomagalo bančnemu sektorju," je prepričan Paulson.

60-odstotna verjetnost, da k nam pride trojka
Kako globoko bo še padla Slovenija, preden se bo obrnilo navzgor? Bo morala na pomoč res priskočiti tujina? Igor Erker, finančni analitik iz družbe Numerica Partners, je za Val 202 povedal: "Bil sem optimist, zdaj pa ocenjujem, da je le še 40 odstotkov verjetnosti, da trojke ne bo k nam. Saj niti ni nič narobe, če pride. Se bomo hitreje spravili k pameti, ne bomo utrpeli še več žrtev, res pa je, da bi izgubili nekaj romantične samostojnosti." Erker se tudi sprašuje, ali bomo res prodali Telekom in druge naložbe z vladnega seznama. "Dvomim, da se bo kar koli zgodilo, če bo odpor do prodaje tako močan, kot je bil v zadnjih dveh tednih pri Mercatorju."