Teden je prav ob koncu ponudil največ pozitivnih makroekonomskih novic. Prodaja na drobno je v ZDA aprila (po marčevskem 0,3-odstotnem padcu) porasla za 1,3 odstotka, kar je največja mesečna rast po marcu 2015. Povpraševanje po širokem spektru dobrin nakazuje, da največje gospodarstvo sveta spet dobiva zagon, potem ko je bila v prvem četrtletju rast BDP-ja le polodstotna in potem ko so največji trgovci, kot je veriga veleblagovnic Macy's, poročali o občutnem padcu prodaje v prvem letošnjem četrtletju, istočasno pa so navzdol popravil oceno celoletnega prihodka. Macy's pravi, da bo letošnji prihodek nazadoval od tri do štiri odstotke.
Večji optimizem ameriških potrošnikov
Maloprodaja je bila v zadnjih mesecih skromna, ker okrevanju na trgu dela ni sledila še zadostna rast plač, ekonomisti pa tudi menijo, da so prihranke zaradi občutno nižjih cen nafte v zadnjem letu in pol nadomestili višji stroški najemnin in zdravstvene nege. Dobra novica za ameriško gospodarstvo je tudi rast indeksa potrošniškega zaupanja univerze Michigan, ki je maja z 89 točk porasel na 95,8 točke in s tem dosegel najvišjo vrednost v zadnjih enajstih mesecih. Koktajl vseh teh podatkov je vplival na dolar, ki je v petek v primerjavi s košarico valut dosegel najvišjo raven v več kot dveh tednih.
Pri Goldmanu popravili napovedi za evro
Goldman Sachs, ki že dalj časa velja za investicijsko banko z enim izmed najbolj pesimističnih pogledov na evro, je vseeno spremenil mnenje in pravi, da evropska valuta prihodnje leto še ne bo padla pod pariteto z dolarjem, ampak bo dno pri 1,05 dolarja, še vedno pa pričakujejo, da bo v prihodnjih treh letih evro padel na 0,90 dolarja. Pri Goldmanu tudi menijo, da obrestne mere v ZDA ne bodo porasle tako močno, kot so se bali prej, kar je seveda povezano z gibanjem dolarja, saj nižje obresti zavirajo rast dolarja. Tudi pri Deutsche Banku so nekoliko popravili napovedi za evropsko valuto, vseeno pa pričakujejo, da bo evro naslednje leto vreden manj kot dolar.

Na Wall Streetu tretjič zapored negativen teden
Na zahodnih delniških trgih zadnji teden smer ni bila enotna. Frankfurtski DAX30 je pridobil 0,8 odstotka, medtem ko newyorški Dow Jones izgubil dober odstotek in prvič po koncu februarja zdrsnil pod 50-dnevno drseče povprečje, poleg tega pa je prvič po januarju nanizal tri zaporedne negativne tedne. Analitiki opozarjajo, da je Wall Street izgubil zagon, potem ko je (merjeno s širšim indeksom S & P 500) od sredine februarja do aprilskih 2.111 točk (to je najvišja letošnja točka) pridobil skoraj 17 odstotkov in se le na nekaj odstotkov približal lanskemu zgodovinskemu vrhu. Vlagatelji se pri teh cenah očitno zavedajo, da so delnice že visoko ovrednotene.
Odliv sredstev iz delniških skladov
Dotok svežega denarja na delniške trge usiha, pri čemer vlagatelje "straši" tudi podatek, da so letos delnice v povprečju prinesle zgolj en odstotek, obveznice sedem odstotkov, surovine pa enajst odstotkov. Poročilo banke Bank of America pravi, da je bilo v zadnjih petih tednih iz svetovnih vzajemnih skladov odlivov za 44 milijard dolarjev, kar je največ v skoraj petih letih. Iz evropskih delniških skladov odlivi presegajo prilive že 14 tednov zapored, kar se ni zgodilo od februarja 2008. V negotovih časih se vlagatelji raje zatekajo k obveznicam, gotovini in plemenitim kovinam. Vsi ti naložbeni razredi so imeli v tednu do 11. maja visoke prilive svežega denarja v sklade, ki trgujejo z njimi.
Opec aprila načrpal več nafte kot marca
Cene nafte so zadnji teden spet hitele navzgor in dosegle letošnji vrh, kar je posledica več dejavnikov: nigerijskih težav z dobavo (tudi do pol milijona sodov nafte manj dnevno ponudi svetu Nigerija, kar utegne trajati do julija), novice, da so ameriške zaloge surove nafte zadnji teden presenetljivo padle, in ocene Mednarodne agencije za energijo, da se naftni trg počasi uravnotežuje. Za skoraj 159-litrski sod brenta je bilo treba odšteti že več kot 48 dolarjev, za sod lahke nafte pa več kot 47 dolarjev. Na koncu tedna je sicer trgovce "zmotilo" poročilo Opeca, ki nakazuje, da se bo nasičenost z nafto letos še povečala, saj Opec črpa vedno več nafte. Aprila jo je trgu ponudil 32,44 milijona sodov dnevno, kar je 188 tisoč sodov več kot marca.