Delniški barometer Dow Jones, ki meri predstavo delnic 30 elitnih ameriških korporacij, je v zadnjem tednu pridobil 1,3 odstotka, v sredo pa je prvič v zgodovini presegel mejo 20 tisoč točk. Za novo desettisočico je potreboval skoraj 18 let, saj je vrednost 10 tisoč točk Dow prvič premagal marca 1999. Foto: EPA
Delniški barometer Dow Jones, ki meri predstavo delnic 30 elitnih ameriških korporacij, je v zadnjem tednu pridobil 1,3 odstotka, v sredo pa je prvič v zgodovini presegel mejo 20 tisoč točk. Za novo desettisočico je potreboval skoraj 18 let, saj je vrednost 10 tisoč točk Dow prvič premagal marca 1999. Foto: EPA
Evro je na začetku januarja padel na 1,0339 dolarja, trenutno pa je treba za evro plačati 1,07 dolarja. Foto: Reuters
Volkswagen
Pri banki Goldman Sachs so Volkswagnove delnice uvrstili na seznam nakupnih priporočil. Tečaj delnic koncerna iz Wolfsburga, ki je bil predlani zaradi afere Dizelgate že pod sto evri, se je povzpel nad 150 evrov. Foto: EPA
Indeks SBITOP je zadnji teden pridobil tri četrtine odstotka. Največja rast je uspela Telekomovim delnicam, ki so se v petih dneh podražile za 3,85 odstotka na 81 evrov. Za več kot odstotek so se podražile še delnice Cinkarne Celje (+1,76 odstotka, na 173 evrov) in Pozavarovalnice Sava (+1,28 odstotka, na 15 evrov). Foto: BoBo

Dolar je v primerjavi s košarico valut po ameriških volitvah zaradi napovedanih davčnih spodbud in pričakovanj o višji ameriški inflaciji dosegel najvišjo raven v zadnjih 14 letih. Evro, ki je bil pred volitvami pri 1,11 dolarja, je tako na začetku januarja padel na 1,0339 dolarja. A sledil je preobrat in trenutno je treba za evro plačati 1,07 dolarja. Da je evro še vedno precej poceni, je po mnenju banke UBS posledica negotovosti zaradi bližajočih se volitev v ključnih evropskih državah, pričakujejo pa, da rezultati volitev ne bodo pretresli finančnih trgov in da utegne predsednik ECB-ja Mario Draghi že po majskih francoskih volitvah najaviti zaostrovanje denarne politike, kar bi na evro vplivalo pozitivno.
Fed naj bi letos obresti zvišal dvakrat
Tudi pri Unicreditu verjamejo, da bo letos dolar slabel, potem ko je Trump opozoril, da je ameriška valuta premočna. Še en dejavnik govori v prid evru. Vlagatelji naj bi precenili učinke, ki jih bo imela na ameriško gospodarstvo politika predsednika Trumpa. Davčne spodbude, ki jih obljublja Trump, bi lahko prve rezultate dale šele v naslednjem letu. Tudi zato ni pričakovati, da bo ameriška centralna banka letos trikrat zvišala ključno obrestno mero, ampak je po mnenju banke UBS verjetneje, da bo to storila dvakrat. Evro naj bi tako v naslednjih dvanajstih mesecih dosegel 1,20 dolarja, kar bi med drugim pozitivno vplivalo na cene zlata. Te se letos gibljejo pozitivno, bikovsko razpoloženi analitiki pa menijo, da bi lahko v nekaj mesecih zlato doseglo mejo 1.300 dolarjev.

Dow Jones (ZDA)

20.093 točk

Nasdaq (ZDA)

5.660
DAX30 (Frankfurt)11.814
Nikkei (Tokio)19.467
SBITOP

744

10-letne am. obvezn.donos: 2,48
EUR/USD

1,0701

EUR/CHF

1,0686

bitcoin

895 USD

nafta brent55,67 USD
zlato

1.193 USD

euribor (6-mesečni)-0,243 %


Microsoft in Intel presegla pričakovanja
Na delniških trgih je bil zadnji teden zgodovinski, saj je sloviti indeks Dow Jones prvič v zgodovini presegel 20 tisoč točk. To mu je uspelo v sredo, nad psihološko mejo pa je zanesljivo ostal do konca tedna. Na tedenski ravni je Dow Jones pridobil 1,3 odstotka. Vlagatelji ugibajo, ali bo Trump uresničil svoje predvolilne obljube. V prvih dneh predsedovanja je bil zelo zaposlen, med drugim je podpisal tudi papirje, s katerimi je izrazil namero, da se bo gradnja spornih naftovodov Keystone in Dakota nadaljevala. Na trgovanje vplivajo tudi četrtletni poslovni rezultatui ameriških korporacij, pri čemer je bil ob koncu tedna najbolj na očeh tehnološki sektor. Microsoft (delnice so v petek poskočile za dobra dva odstotka in presegle 65 dolarjev) in Intel sta pozitivno presenetila analitike, medtem ko je bil Googlov dobiček nižji od napovedi. V novem tednu bo (v torek) rezultate objavil tudi Apple.

V ZDA lani le 1,6-odstotna gospodarska rast
Ključne ameriške makroekonomske novice, objavljene ob koncu tedna, so naletele na mešan odziv. Zaupanje potrošnikov je januarja v ZDA sicer doseglo 13-letni vrh, vendar je malce razočaral podatek o ameriški gospodarski rasti v zadnjem lanskem tromesečju. BDP se je zvišal za 1,9 odstotka, medtem ko so ekonomisti napovedovali 2,2-odstotno gospodarsko rast. Še v tretjem četrtletju je BDP porasel za 3,5 odstotka. Celotna lanska rast je bila v največjem gospodarstvu sveta le 1,6-odstotna, kar je najmanj po letu 2011. Leta 2015 je bila rast 2,6-odstotna. Predsednik Trump bo imel vsekakor težko delo, če bo želel uresničiti obljubo o štiriodstotni rasti ... Kljub šibki gospodarski rasti naj bi dobički ameriških podjetij v zadnjem lanskem četrtletju porasli za 6,8 odstotka, kar je največja četrtletna rast v zadnjih dveh letih.

Opec znižuje proizvodnjo, Američani jo zvišujejo
Trgovanje z nafto ta mesec ni tako volatilno. Ameriška lahka nafta je zadnji teden porasla za 1,4 odstotka in je vredna 53,17 dolarja za 159-litrski sod, medtem ko je nafta brent teden končala pri 55,49 dolarja. Države Opeca in še nekatere proizvajalke (vključno z Rusijo) naj bi se držale dogovora o znižanju proizvodnje za skoraj 1,8 milijona sodov dnevno, trgovci pa seveda nestrpno čakajo uradne podatke o januarskem črpanju. Težava je, ker se proizvodnja v ZDA zvišuje. Sveži podatki kažejo, da je bilo v ZDA zadnji teden dejavnih še 15 vrtin več, kar je dvanajsta rast števila vrtin v zadnjih trinajstih tednih. Skupno je dejavnih 566 vrtin, kar je največ po novembru 2015. Mednarodna agencija za energijo (IEA) napoveduje, da se bo ameriška proizvodnja nafte letos zvišala za 320 tisoč sodov, na povprečno 12,8 milijona sodov dnevno.