Ameriško gospodarstvo je aprila neto ustvarilo le 160 tisoč delovnih mest, kar je 40 tisoč manj od napovedi. Dow Jones je petkovo trgovanje začel negativno, a se je hitro obarval zeleno. Foto: Reuters
Ameriško gospodarstvo je aprila neto ustvarilo le 160 tisoč delovnih mest, kar je 40 tisoč manj od napovedi. Dow Jones je petkovo trgovanje začel negativno, a se je hitro obarval zeleno. Foto: Reuters
Tokio
Tokijski Nikkei se je zadnji teden znižal za 3,4 odstotka, jen pa je v primerjavi z dolarjem dosegel najvišjo raven v zadnjem letu in pol. Foto: Reuters
Zlato se je po visokem porastu prejšnji teden od ponedeljka do petka pocenilo za pol odstotka in teden končalo malo pod 1.300 dolarji. Foto: EPA
Applove delnice, ki jih ima v lasti največ malih ameriških vlagateljev, so v petek zdrsnile pod 92 dolarjev in so povsem blizu enoletnega dna. "Težave" so se začele prejšnji teden, ko je podjetje objavilo četrtletne rezultate, ki sporočajo, da je prodaja prvič po letu 2003 nazadovala. Foto: Reuters

Elitni Dow Jones, ki je v petih dneh skupno izgubil 0,2 odstotka, se je v petek zvišal za pol odstotka, potem ko je dan začel s skoraj enoodstotnim padcem. Poročilo o aprilskih gibanjih na trgu dela je bilo na prvi pogled neugodno, saj je ameriško gospodarstvo ustvarilo neto le 160 tisoč delovnih mest, kar je precej manj od napovedi in najmanjši prirastek novih služb po septembru. Zlasti sektor trgovine na drobno je razočaral, saj je prvič po decembru 2014 odpuščal. Toda v petek objavljeno poročilo o trgu dela prinaša tudi pozitivne plati, kot je ta, da se je urna postavka zvišala za osem centov oziroma 0,3 odstotka, število delovnih ur pa je poraslo s 34,4 na 34,5 na teden, kar pomeni, da povprečen delavec zasluži 0,7 odstotka več, kar za gospodarstvo, ki ga poganja predvsem potrošnja, ni zanemarljiv podatek.

Gross predlaga, naj Fed meče denar iz helikopterja
Stopnja brezposelnosti ostaja petodstotna. Sklenemo lahko, da je ameriško gospodarstvo še vedno v dobri kondiciji in ne ustvarja pritiskov na Fed, da bi moral po junijskem sestanku zvišati obrestno mero. Večina tako že napoveduje, da bo Fed ukrepal šele septembra, kar utegne biti tudi edino letošnje zvišanje. Analitiki pri Bank of America, Merrill Lynch in Barclays so do petka pričakovali dve letošnji zvišanji obrestne mere Fed funds, zdaj pa le eno. Očitno se ne menijo za besede predsednika newyorške podružnice Feda Williama Dudleyja, ki je v intervjuju za New York Times razmišljal, da je smiselno pričakovati dve letošnji zvišanji obrestne mere. Drugačnega mnenja je obvezniški guru Bill Gross, ki napoveduje, da se bo Fed spet vrnil k politiki kvantitativnega sproščanja, malce v šali pa predlaga tudi uvedbo helikopterskega denarja, torej ideje, ki jo je v boju proti deflaciji populariziral Milton Friedman leta 1969.

Dow Jones (ZDA)

17.740 točk

Nasdaq (ZDA)4.736
DAX30 (Frankfurt)9.869
Nikkei (Tokio)16.106
10-letne slov. obv.donos: 1,44
10-letne am. obvezn.donos: 1,78
EUR/USD

1,1405

EUR/CHF

1,1091

bitcoin460 USD
nafta brent45,28 USD
zlato

1.289 USD

euribor (6-mesečni)-0,144 %


Nemške obveznice varno pribežališče
Na obvezniških trgih je bilo zadnji teden opaziti nekaj premikov. Donosnost nemške desetletne obveznice je padla najbolj po januarju. Če je bila prejšnji teden donosnost 0,30-odstotna, se je zadnji teden prepolovila. Še naprej so očitne smernice, da upravljavci premoženja kopičijo predvsem dolgoročne evrske obveznice, kar nakazuje strah, da Evropo čaka podobna deflacijska spirala, kot je več kot desetletje hromila Japonsko. Letos je delež izdaj obveznic z dospelostjo 12 let in več najvišji po rojstvu Evropske unije. Dom teh obveznic so predvsem pokojninski skladi in zavarovalniške družbe, ki želijo v razmerah, kjer se s kar 10 tisoč milijardami dolarjev obveznic trguje z negativno obrestno mero, vsaj nekaj pozitivnih donosov.

Nafta pod 10 dolarjev?
Nafta se je zadnji teden pocenila tako močno, kot se ni že štiri mesece, saj je cena brenta zdrsnila za šest odstotkov. Vzrok je predvsem unovčevanje dobičkov, potem ko se je aprila cena zvišala kar za dvajset odstotkov. Medtem je padla najbolj pesimistična napoved do zdaj. Analitik Francesco Filia je v pogovoru za CNBC napovedal, da bo šla cena v naslednjih desetih letih pod deset dolarjev. Večinsko mnenje je, da je nafta na začetku leta malo pod 30 dolarji "našla" dno, da pa je bila nagla rast do skoraj 50 dolarjev prehitra. Evro je v torek pri 1,1616 dolarja dosegel najvišjo raven v zadnjih osmih mesecih, vendar nato oslabel. Zlato se je po visokem porastu prejšnji teden od ponedeljka do petka pocenilo za pol odstotka in teden končalo malo pod 1.300 dolarji. Tedenska izguba bi bila večja, če ne bi v petek cena švignila navzgor, potem ko so po objavi podatkov o ameriškem trgu dela vlagatelji sklenili, da bo letos Fed le enkrat zvišal obresti.

Vlagatelji zadovoljni s Telekomovimi rezultati
Na Ljubljanski borzi je indeks SBI TOP (714 točk) od torka do petka pridobil tretjino odstotka. "Dogajanje je nerazburljivo, promet je nizek, mamljivih zgodb ali posebnih novic iz vodilnih slovenskih podjetij ni," je za MMC povedal Uroš Ožbolt iz Alte. V ospredju so bile delnice Telekoma, potem ko je podjetje objavilo rezultate poslovanja v prvem četrtletju. Dobička je bilo za 13,5 milijona evrov, kar na letni ravni predstavlja osemodstotno rast. Prvi mož Telekoma Rudolf Skobe je poslovanje ocenil kot izredno dobro. Na tedenski ravni se je tečaj Telekomovih delnic zvišal za 2,67 odstotka, na 77 evrov. Poleg Telekomovih delnic je rast uspela še delnicam Petrola in Zavarovalnice Triglav. Na negativni strani še najbolj izstopa pocenitev delnic Luke Koper, saj so izgubile 1,74 odstotka in so vredne 22,60 evra.