Padavine v New Yorku. Potem ko je na delniški trgih letos bolj kot ne sijalo sonce, so prišli slabši dnevi, ko indeksi nimajo več moči, da bi postavljali nove rekorde. Novi strahovi so povezani s Sirijo. Ameriške sile so pripravljene napasti Sirijo v hipu, ko bi ameriški predsednik Barack Obama dal zeleno luč za posredovanje. Foto: Reuters
Padavine v New Yorku. Potem ko je na delniški trgih letos bolj kot ne sijalo sonce, so prišli slabši dnevi, ko indeksi nimajo več moči, da bi postavljali nove rekorde. Novi strahovi so povezani s Sirijo. Ameriške sile so pripravljene napasti Sirijo v hipu, ko bi ameriški predsednik Barack Obama dal zeleno luč za posredovanje. Foto: Reuters
Cena nafte vrste brent je bila kar nekaj časa okrog 110 dolarjev, danes pa se je povzpela nad 117 dolarjev za 159-litrski sod. Foto: Reuters

Zlasti na Bližnjem vzhodu so bile v torek na borzah izgube izdatne, v Dubaju v povprečju sedemodstotne. Na zahodnih razvitih trgih o paniki med lastniki delnic ravno ne moremo govoriti, gotovo pa so verjetnost vojaškega posredovanja v Siriji in gospodarske posledice, ki bi sledile, dovolj velik razlog, da so nekateri vlagatelji unovčevali dobičke in denar preselili v varnejše naložbe. Letošnja rast delniških indeksov je bila namreč visoka, v ZDA okrog 20-odstotna, tako da je trenutek za "umik" primeren.

Avgust bo, kot kaže, najslabši letošnji mesec
Newyorški Dow Jones (14.776 točk) se je znižal za 1,14 odstotka, širši S & P 500 pa za 1,59 odstotka, pri čemer je zdrsnil pod stodnevno drseče povprečje, kar je slab signal. Ta mesec je S & P izgubil 2,9 odstotka, kar Wall Streetu napoveduje najslabši mesec po maju 2012. Zaupanje ameriških potrošnikov je po podatkih organizacije Conference Board avgusta z 80,3 točke padlo na 79 točk. Jutri bo objavljen naslednji pomembni makroekonomski podatek, in sicer druga ocena rasti ameriškega BDP-ja v drugem četrtletju. Analitiki pričakujejo, da je bila rast 2,2-odstotna, kar je pol odstotne točke več od prve ocene.

Varno zatočišče: zlato in ameriške obveznice
Fearia (izraz je mešanica besede Fear, torej strah, in Siria) je povzročila rast naložb, ki ob negotovih časih veljajo za varno pribežališče. Zlato se je učvrstilo nad 1.400 dolarji, ameriške obveznice pa so že četrti dan zapored porasle. Posledično je njihova zahtevana donosnost padla, pri desetletni obveznice na 2,72 odstotka. Spomnimo, prejšnji teden je bil donos zaradi ugibanj, da bo Fed septembra začel zaostrovati denarno politiko, že 2,93-odstoten, največ po juliju 2011.

Tečaji delnic na Lj. borzi (27. avgust):

NOVA KMB

+2,14 %

0,429 EUR

PETROL+1,30 %

218,00

MERCATOR

+0,10 %

103,05
GORENJE

+0,00 %

4,381
TELEKOM

+0,00 %

112,15

ZAV. TRIGLAV

+0,00 %

19,00

KRKA

-1,82 %

53,00

LUKA KOPER

-2,88 %

10,10




Turška lira in indijska rupija na udaru
Nafta je zaradi skrajno napetih razmer na Bližnjem vzhodu močno poskočila, brent samo včeraj za dobre tri odstotke (s 111 na 115 dolarjev), danes zjutraj pa je cena presegla 117 dolarjev za 159-litrski sod. Na deviznih trgih je opaziti, da kupci najbolj zaupajo japonskemu jenu in švicarskemu franku. Turška lira je v primerjavi z evrom in dolarjem zdrsnila rekordno nizko, prav tako indijska rupija, katere padanje je že prav dramatično. Za evro je bilo treba ob 6. uri plačati 1,338 dolarja.

Ifo presenetil, a padca DAX-a ni preprečil
Frankfurtski delniški indeks DAX30 (8.242 točk) se je v torek znižal za 2,28 odstotka (največ v zadnjih sedmih tednih), čeprav je borznike pozitivno presenetila objava indeksa Ifo. Anketa med 7000 nemškimi menedžerji, ki jo mesečno opravlja inštitut Ifo, je pokazala, da je v največjem evropskem gospodarstvu precej optimizma. Menedžerji predvsem bolje ocenjujejo trenutni položaj, prav tako so višja pričakovanja za naslednje pol leta. Avgusta je tako indeks Ifo porasel četrtič zapored, tokrat na 107,5 točke.