Terminske pogodbe nakazujejo več kot 70-odstotno verjetnost, da bo Fed na rednem sestanku sredi decembra končal politiko ničelnih obresti, medtem pa je donosnost dveletne ameriške obveznice po četrtkovi izjavi podpredsednika Feda Stanleyja Fischerja, ki prav tako nakazuje decembrski dvig, presegla 0,90 odstotka, kar je največ v dobrih petih letih. Pri nemški obveznici je donosnost negativna za 0,38 odstotka. Pri desetletni ameriški državni obveznici je donosnost 2,25-odstotna, Fed pa si bo prizadeval, da ostane na tej ravni, saj je ta obrestna mera povezana s hipotekarnimi in potrošniškimi posojili, zato rast vsekakor ni zaželena.

Valutnim trgovcem posel cveti
Različni politiki centralnih bank na obeh straneh Atlantika se odražata tudi v gibanju dolarja in evra. Evro je zdrsnil pod 1,065 dolarja. Krepitev ameriške valute, ki je letos zelo očitna glede na vse vodilne svetovne valute, je voda na mlin valutnim trgovcem. Reutersovi podatki kažejo, da je letos do septembra v sklade, ki dobičke ustvarjajo s premiki na valutnih trgih, letos priteklo 8,7 milijarde dolarjev, v istem lanskem obdobju pa le 4,9 milijarde. Izvozna podjetja se morajo proti valutnim tveganjem zavarovati s tako imenovanim hedgeom, s čimer preprečijo, da bi na primer močan dolar preveč vplival na dobiček. Ta posel spet cveti, potem ko nekaj časa večje volatilnosti pri valutnih križih ni bilo, saj je bila Fedova politika ista kot politika preostali centralnih bank.

*Draghi spet obljubil nove ukrepe
Guverner Evropske centralne banke Mario Draghi je v petek na bančnem kongresu Euro Finance Week v Frankfurtu spet odločno napovedal nadaljnje ukrepe, če se bo izkazalo, da trenutna politika ne spodbuja inflacije, ki je bila oktobra na letni ravni ničelna. Večina pričakuje, da bo ECB na naslednji seji, ki bo 3. decembra, najavil znižanje diskontne obrestne mere in okrepljen program kvantitativnega sproščanja, s katerim želi po zgledu Feda povečati gospodarsko rast. Evropa se bo na raven izpred krize predvidoma vrnila šele v prvem četrtletju 2016, tako da bo potrebnih kar 31 četrtletij. V ZDA so točko, kjer so bili pred finančno krizo 2008, dosegli že po 14 četrtletjih.

Najboljši letošnji teden na Wall Streetu
Za delniške trge je bil zadnji teden zelo spodbuden, tako da so indeksi nadomestili padce s tedna poprej. Frankfurtski DAX30 je zlahka spet osvojil mejo 11 tisoč točk in se povzpel najvišje po avgustu. Tedenski pribitek je bil skoraj štiriodstoten, čeprav je bil ponedeljek zaradi napadov v Parizu še precej nervozen. Newyorški Standard & Poor 500 je poskočil za 3,3 odstotka, kar je najvišja tedenska rast letos. Od rekordne vrednosti je S & P oddaljen le še dva odstotka. Fed je s trga odpravil del negotovosti, ko je nakazal, da bo zaostrovanje denarne politike nežno (izrazitejših dvigov obresti torej ne bo) in da je ameriško gospodarstvo dovolj močno, da bo vse skupaj prestalo brez težav.

Applov svinčnik na eBayu za 650 dolarjev
Applove delnice so v petek skoraj dosegle 120 dolarjev. Pri banki Goldman Sachs so te delnice uvrstili na svoj seznam nakupnih priporočil in ciljno vrednost za naslednjih dvanajst mesecev zvišali na 163 dolarjev. Zapisali so, da podjetje trenutno kotira le pri 11-kratniku dobička na delnico, kar je v primerjavi s konkurenco ugodno vrednotenje. Prodajna uspešnica niso le iPhoni in iPadi, ampak tudi svinčniki, ki jim je Steve Jobs sicer vedno nasprotoval. Gre za pisalo za upravljanje iPada, ki so ga pri Applu predstavili septembra, cena pa je 99 dolarjev. Prodaja se je začela prejšnjo sredo, povpraševanje pa presega ponudbo. Na dobavo je treba čakati do pet tednov, tako da se na eBayu pojavljajo celo oglasi, kjer kupci zahtevajo 650 dolarjev. Pojavljajo se tudi tatvine tega izdelka na demo postajah v Applovih trgovinah.

Krka izgublja konkurenčnost
Na Ljubljanski borzi se je indeks SBITOP po petkovi skoraj enoodstotni rasti vrnil nad 700 točk, a teden je bil vseeno rahlo negativen, potem ko je za pet odstotkov padla vrednost Telekomovih delnic. Gorenjeve delnice so po ponedeljkovem padcu na večletno dno okrevale in se povzpele do 4,10 evra. Teden je bil v znamenju objav devetmesečnih poslovnih rezultatov. Krka je na ravni skupine čisti dobiček povečala za pet odstotkov, na 863,3 milijona evrov, vendar pa razočarala z napovedjo za zadnje četrtletje in leto 2016. "Glavna težava Krke ostaja, da bo rast prihodkov majhna in da bo kljub tej rasti dobiček stagniral oziroma upadal. To pomeni, da Krki marže upadejo in dejstvo je, da Krka v primerjavi s konkurenco izgublja konkurenčnost," je povedal Jure Rozman (GBD).