Newyorški delniški indeks Dow Jones, sestavljen iz 30 elitnih ameriških družb, je zadnji teden pridobil 1,60 odstotka, širši S & P 500 pa 1,80 odstotka, s čimer je le še tri odstotke oddaljen od rekorda, doseženega lani maja. Foto: Reuters
Newyorški delniški indeks Dow Jones, sestavljen iz 30 elitnih ameriških družb, je zadnji teden pridobil 1,60 odstotka, širši S & P 500 pa 1,80 odstotka, s čimer je le še tri odstotke oddaljen od rekorda, doseženega lani maja. Foto: Reuters
Tokijski delniški indeks Nikkei je v petek padel za skoraj štiri odstotke. Obremenili so ga predvsem slabi japonski konjunkturni podatki: četrtletno poročilo japonske centralne banke o stanju japonskega gospodarstva (Tankan) je bilo najslabše v zadnjih treh letih (Tankan je padel na plus šest), obeti za tekoče četrtletje pa so prav tako slabi. Foto: EPA
Frankfurtski DAX30, ki je v prvem letošnjem četrtletju padel za dobrih sedem odstotkov, je v petek izgubil 1,7 odstotka. Donosnost nemške desetletne obveznice je samo 0,15-odstotna. Foto: Reuters

Ker je več delovno aktivnih prebivalcev vstopilo na trg delovne sile in začelo iskati službo, kar je znak večjega zaupanja v gospodarstvo, se je brezposelnost s februarskih 4,9 odstotka (najmanj v zadnjih osmih letih) zvišala na pet odstotkov. Povprečna urna postavka se je zvišala za sedem centov, kar je v deželi, kjer je poraba zelo pomemben element v kolaču BDP-ja, še posebej dobra novica. Skratka, trg dela je v glavnem prezrl upočasnjevanje svetovne gospodarske rasti in negativni vpliv cen nafte na energetskih sektor, Fedu pa ni treba trepetati pred inflacijsko grožnjo, saj je občutna rast novih delovnih mest in urne postavke nevtralizirana s svežo delovno silo, ki vstopa na trg dela.

Evro na skoraj polletnem vrhu
Tik pred objavo podatkov o marčevskem trgu dela (tradicionalno številke v javnost pridejo prvi petek v mesecu ob 14.30 po srednjeevropskem času) se je evro povzpel do skoraj polletnega vrha 1,1437 dolarja, a se je nato obrnil navzdol. Podobno, torej negativno, so se odzvali delniški indeksi, res pa je, da je newyorški Dow Jones zaradi številnih spodbudnih objav izgube hitro namestil in dan končal z 0,6-odstotnim pribitkom, tako da je dosegel štirimesečni vrh. Ali se bo rast, ki traja zadnjih sedem tednov, nadaljevala, bo odvisno tudi od Fedove politike obrestnih mer. Terminske pogodbe kažejo, da je verjetnost, da Fed obresti zviša na junijskem sestanku, le 27-odstotna.

Savdski princ ohladil naftne trgovce
Nafta je v petek padla za štiri odstotke, potem ko je savdski princ Mohamed bin Salman opozoril, da kraljevina ne bo zamrznila svojih proizvodnih kvot, če isto ne bodo storili Iran in preostale večje proizvajalke. Pričakovanja naftnih trgovcev so pred 17. aprilom, ko se bo sestal Opec, morda previsoka, saj se zdi, da se vsi strinjajo o zamrznitvi proizvodnje, nihče pa ne bi nič naredil za to. Ameriška lahka nafta, ki je marca poskočila za 14 odstotkov, se je spustila pod 37 dolarjev in je na tedenski ravni padla za sedem odstotkov, medtem ko je brent zdrsnil na 39 dolarjev. Cene si niso opomogle niti ob objavi podatka, da je število ameriških vrtin nazadovalo 15. teden zapored in doseglo najnižjo raven v najmanj 75 letih.

Dow Jones (ZDA)

17.792 točk

Nasdaq (ZDA)4.914
DAX30 (Frankfurt)9.794
Nikkei (Tokio)16.164
10-letne slov. obv.donos: 1,34
10-letne am. obvezn.donos: 1,79
EUR/USD

1,1388

EUR/CHF

1,0916

bitcoin418 USD
nafta brent38,63 USD
zlato

1.222 USD

euribor (6-mesečni)-0,131 %


Zlato poleti na poti proti 1.500 dolarjem?
Zlato je po objavi podatkov o spodbudnem stanju ameriškega trga dela izgubilo več kot odstotek in zdrsnilo na 1.208 dolarjev za unčo, saj se je malce povečala možnost, da bodo Zvezne rezerve pogumneje zaostrovale denarno politiko. Zlato, ki je zelo občutljivo na spremembe obrestnih mer, je v prvem letošnjem četrtletju poskočilo za zajetnih 16 odstotkov, kar je največja četrtletna rast v skoraj 30 letih. Med vsemi naložbenimi razredi se je prav ta plemenita kovina letos odrezala najbolje. Ron William, strateg pri skupini ECU Group, verjame v nadaljnjo rast zlasti po poletju: "Ko bo zlata unča presegla letošnji vrh pri 1.288 dolarjih, bo odprta pot proti 1.500 dolarjem."

Delnice Tesle vzburjajo domišljijo
Veliko pozornosti je zadnji teden vzbudila tovarna električnih vozil Tesla Motors, ki je v četrtek razkrila model 3 in v 24 urah dobila kar 115 tisoč prednaročil. Napoveduje, da bodo do leta 2020 prodali 500 tisoč vozil letno (desetkrat več kot lani). Seveda je to pomagalo tudi delnicam, ki so pri 240 dolarjih že 65 odstotkov višje, kot so bile 10. februarja, ko je bilo na Wall Streetu ogromno pesimizma. Analitiki opozarjajo, da so delnice močno prevrednotene, saj kotirajo pri visokem kazalniku P/E (ta znaša skoraj 135, medtem ko je pri Fordu 6). Zanimivo je, da so delnice Tesle najbolj "shortane", kar pomeni, da ogromno vlagateljev stavi na njihov padec. Število kratkih pozicij je namreč pri Tesli skoraj dvakrat večje kot pri drugi najbolj "shortani" delnici, Harley Davidsonu.

Telekomova dividenda polovico nižja kot lani
Indeks SBITOP (722 točk) je v petek po šestih dneh rasti sestopil z letošnjega vrha, vseeno pa je na tedenski ravni napredoval za tretjino odstotka. Med blue čipi je najvišja, 1,7-odstotna rast, uspela delnicam Zavarovalnice Triglav, medtem ko so se Lukine delnice pocenile za odstotek, Telekomove, Gorenjeve in Krkine pa za okrog pol odstotka. Nadzorni svet Telekoma Slovenije je z upravo družbe za skupščino delničarjev pripravil predlog uporabe bilančnega dobička za leto 2015. Znašala bo pet evrov bruto na delnico, kar je polovico manj kot lani. Krka bo na drugi strani dividendo zvišala za šest odstotkov, na 2,65 evra bruto na delnico.