Delniški indeksi v Evropi so na letošnjem vrhu, v ZDA pa so najvišje po zlomu banke Lehman Brothers septembra 2007. Foto: Reuters
Delniški indeksi v Evropi so na letošnjem vrhu, v ZDA pa so najvišje po zlomu banke Lehman Brothers septembra 2007. Foto: Reuters
Mario Draghi
Mario Draghi je prejšnji teden razveselil finančne trge, zdaj pa je na potezi ameriški Fed. Foto: Reuters
Krka
Krkine delnice so nadaljevale rast in se ob skoraj milijonu evrov prometa podražile za pol odstotka, na 44,21 evra. Za rahlo ponedeljkovo rast indeksa SBI TOP imajo zasluge tudi delnice NKBM-ja in Petrola. Foto: MMC RTV SLO/ T.O.

Avgusta je kitajski uvoz nepričakovano padel za 2,6 odstotka v primerjavi z istim mesecem lani, medtem ko so analitiki pričakovali 3,5-odstotno rast. Izvoz je porasel za 2,7 odstotka. Industrijska proizvodnja se je zvišala za 8,9 odstotka, kar je najmanj v zadnjih treh letih. Japonsko gospodarstvo je imelo v drugem letošnjem četrtletju po novem izračunu 0,7-odstotno rast na letni ravni, kar je pol manj od prvotne ocene. Trgovinski presežek se je julija znižal na preračunano 6,3 milijarde evrov, najmanj po letu 1996.

Surovine na štirimesečnem vrhu
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je bil ob 13.30 pri izhodiščni vrednosti 7.250 točk, podobno pa velja tudi za pariški CAC40 in londonski FTSE100. Prejšnji teden so vodilne evropske borze v povprečju pridobile letos rekordne štiri odstotke. Evro, ki je v petek v primerjavi z ameriškim dolarjem poskočil za skoraj dva centa, je nekaj malega izgubil, njegova vrednost je 1,278 dolarja. Cena nafte brent je okrog 115 dolarjev. Surovine, kot so baker, aluminiji, svinec in cink, so dosegle najvišjo raven v zadnjih štirih mesecih, saj vlagatelji od ameriške centralne banke in od kitajskih oblasti pričakujejo nove spodbujevalne ukrepe.

Finančne krivulje na Valu 202


Petkova objava podatkov o avgustovskem trgu dela Baracku Obami ni prinesla olajšanja.



Pogled usmerjen v Nemčijo
Evropska centralna banka je v četrtek najavila nove odkupe obveznic ranljivih držav, kar so z navdušenjem sprejeli zlasti v Španiji. V naslednjih 16 mesecih naj bi španske javne finance zaradi ECB-jevega programa OMT (Outright Monetary Transactions) prihranile 12 milijard evrov, kar pomeni 1,1 odstotka letnega bruto domačega proizvoda. V sredo bodo vlagatelji nestrpno čakali odločitev nemškega sodišča o skladnosti pogodbe o fiskalnem paktu in spremljajoče pogodbe o ustanovitvi sklada ESM z nemško ustavo.

Obresti v ZDA ničelne vsaj še tri leta
V ospredju bo tudi zasedanje ameriške centralne banke, ki se utegne v četrtek po dvodnevnem zasedanju odločiti za 3. krog kvantitativnega sproščanja (QE3), kot se imenuje Fedova politika odkupovanja državni obveznic. Ker je bila avgustovska slika na ameriškem trgu dela slabša od pričakovanj, je verjetnost za QE3 večja. Da bo ključna obrestna mere Fed funds ostala na ničelni ravni, ni nobenega dvoma. Še več, dogajanje na finančnih trgih kaže, da naj bi Fed obresti začel zviševati šele sredi leta 2015.

Tehnološka podjetja brez idej, kako obrniti denar?

V New Yorku so delnice dosegle najvišjo raven po začetku krize leta 2007, tehnološki indeks Nasdaq pa je celo najvišje po letu 2000. Dividendna donosnost ameriških tehnoloških podjetij je dosegla rekordne ravni, kar je lahko za vlagatelje signal, da se rast dobičkov v tej panogi upočasnjuje, saj morda podjetja nimajo več prave ideje, kako donosno vložiti prost denar. Delnice proizvajalcev računalnikov in podjetij, ki izdelujejo programsko opremo, so največ prispevale k letošnji 14-odstotni rasti newyorškega indeksa S & P, vlagatelji pa so lahko tudi veseli, ker so se nekatera velika podjetja odločila, da bodo del dobička prvič razdelila med lastnika.

Tečaji delnic na Lj. borzi (10. september):

NOVA KBM

+6,55 %

1,172 EUR

PETROL

+1,71 %

178,00

ZAV. TRIGLAV

+0,83 %

12,10

KRKA

+0,48 %

44,21

LUKA KOPER

+0,00 %

7,00

MERCATOR

-0,04 %

112,50

GORENJE

-1,22 %

4,05

TELEKOM

-2,36 %

62,00

Najvišjo dividendno donosnost imajo telekomunikacijska podjetja
Dell je na primer junija napovedal, da bo začel izplačevati dividende, čeprav je tretje četrtletje zapored poročal o nižjem dobičku. Letos se je za dividende prvič odločil tudi Apple, ki ima v svojih bilancah več kot sto milijard dolarjev prostega denarja. Od dneva najave izplačila dividend so Dellove delnice izgubile 11 odstotkov, Applove pa porasle za 13 odstotkov. Čeprav tehnološka podjetja zdaj izplačujejo najvišje dividende, pa ima ta panoga še vedno najnižjo dividendno donosnost, zgolj 1,1 odstotka. Povprečje v indeksu S & P 500 znaša 2,1 odstotka, največje dividende pa izplačujejo telekomunikacijska podjetja, v povprečju 4,5 odstotka glede na ceno delnice.