Medtem ko so evropski delniški indeksi včeraj obstali, je newyorški Dow Jones pridobil odstotek. Foto: Reuters
Medtem ko so evropski delniški indeksi včeraj obstali, je newyorški Dow Jones pridobil odstotek. Foto: Reuters
Potem ko je maja 2014 dosegel 1,3993 dolarja, kar je največ, odkar je Draghi novembra 2011 postal guverner Evropske centralne banke, je evro zdrsnil za 22 odstotkov. Foto: EPA
Skoraj vse surovine so se letos pocenile, nafta za okrog tretjino (kliknite na sliko za povečavo). Foto: Bloomberg

koncu leta pridobivajo ...

Božična rast (Santa Claus Rally) v zadnjih petih trgovalnih dneh leta in v prvih dveh dneh novega leta je na Wall Streetu že stalnica. Vse od uvedbe indeksa Dow Jones leta 1896 je to sedemdnevno obdobje vlagatelje v povprečju nagradilo z 1,7-odstotno rastjo Dow Jonesa, kar je občutno več, kot si lahko vlagatelji v povprečju obetajo od kakšnega drugega sedemdnevnega obdobja, ko je plus le 0,2-odstoten. Borzniki so ob prehodu v novo leto torej očitno bolj optimistični kot sicer in tudi letos bo morda tako, čeprav se nekateri bojijo, da neprestano padanje nafte lahko napoveduje recesijo. Z nafto brent se trguje malce pod 37 dolarji za 159-litrski sod. Napovedi o gibanju cen nafte so pesimistične, saj bo s koncem sankcij proti Iranu naslednje leto na trgu še več presežne ponudbe. Nekateri špekulanti celo sklepajo stave, da bo nafta padla na 15 dolarjev. Goldman Sachs je v včeraj objavljenem poročilu opozoril, da je topla zima na severni polobli dodatna grožnja za cene surovin.
Madrid dan po volitvah občutno izgubil
Ameriškemu gospodarstvu je v tretjem letošnjem četrtletju uspela dvoodstotna rast BDP-ja, kar je malce manj od prejšnje ocene (2,1 odstotka) in občutno manj od 3,9-odstotne rasti v obdobju april-junij. Zvezne rezerve so sredi decembra prvič po skoraj desetletju zvišale ključno obrestno mero Fed funds, kar je znak, da se gospodarstvo počasi le vrača v normalne tirnice. Spodbudne novice prihajajo tudi iz Kitajske, kjer oblasti obljubljajo, da bodo naslednje leto vodile še bolj prilagodljivo fiskalno in monetarno politiko. Vodilne evropske borze so včeraj večinoma obstale, je pa nekoliko okrevala borza v Madridu, kjer je bilo v ponedeljek zaradi politične negotovosti po parlamentarnih volitvah precej pesimizma. Indeks IBEX je v ponedeljek padel za 3,5 odstotka, včeraj pa pridobil pol odstotka.

Tečaji delnic na Lj. borzi (22. december):

INTEREUROPA

+0,92 %

0,55 EUR
TELEKOM+0,00 %74,00
GORENJE-0,21 %4,688
ZAV. TRIGLAV-0,35 %22,92
LUKA KOPER

-0,39 %

23,06
KRKA

-0,63 %

63,05
SAVA RE-0,69 %13,00
PETROL-1,15 %250,10


Neugledna ocena za japonsko Toshibo
Fordove delnice so poskočile za tri odstotke, potem ko je bil pri Automotive News objavljen članek, da se Ford z Googlom dogovarja, da bi pomagal pri razvoju avtomobila brez voznika. Novica, ki je za zdaj obe strani nočeta komentirati, naj bi bila uradno potrjena v prvih dneh leta 2016. Na tokijski borzi so se kar za deset odstotkov pocenile delnice Toshiba. Bonitetna agencija Moody's je oceno tehnološkega koncerna znižala v območje ničvrednosti (angleško: junk), saj bo imelo japonsko podjetje, ki ima 140-letno tradicijo, v tem fiskalnem letu rekordno izgubo. Toshiba napoveduje tudi nova odpuščenja, tako da težav očitno še ni konec, potem ko je vodstvo letos priznalo, da je med letoma 2008 in 2014 umetno napihnilo svoje bilance.
Evro letos glede na dolar izgubil deset odstotkov
Vrednost evra je tik pod 1,10 dolarja. Prvi mož Evropske centralne banke Mario Draghi je z izjemno ohlapno denarno politiko in programom kvantitativnega sproščanja naredil lepo uslugo izvoznikom in s tem pomagal k oživljanju evropskega gospodarstva, saj je evro letos v primerjavi z dolarjem izgubil deset odstotkov. Sveži makroekonomski podatki o trgu dela v evrskem območju, proizvodni dejavnosti in inflaciji govorijo, da Draghijeva superekspanzivna denarna politika vendarle koristi gospodarstvu, predvsem pa so zelo zadovoljni finančni ministri evrskih držav, saj so pribitki na obveznice močno padli, s tem pa je zadolževanje poceni kot še nikoli.
Donosnost slovenske 10-letne obveznice 1,6-odstotna
Ni dolgo, ko je bila donosnost slovenske obveznice nad kritičnimi sedmimi odstotki, zdaj pa so vlagatelji zadovoljni, če dobijo 1,6-odstotne obresti letno. Pri številnih evropskih obveznicah, ki imajo ročnost do pet ali celo sedem let, je donosnost celo negativna. Drugače je v ZDA, kjer je Fed začel cikel višanja obresti. Pri ameriški desetletni obveznici je tako donosnost desetletne obveznice 2,24-odstotna, poznavalci pa pričakujejo, da se bo do konca leta 2016 donosnost povzpela na 2,75 odstotka. Če se bo to res zgodilo, bodo vlagatelji (če bo donosnost narasla, posledično to pomeni, da bo cena obveznic padla) izgubili slaba dva odstotka vložka. Od konca 70. let so ameriške državne obveznice lastnikom le štirikrat prinesle letno izgubo: leta 1994, 1999, 2009 in 2013.
Kako se bo evro gibal v prihodnje?
V Bloombergovi anketi analitiki v povprečju napovedujejo, da bo leta 2016 evrov v primerjavi z dolarjem izgubil še štiri odstotke, so pa tudi nekatere finančne ustanove, kot sta HSBC Holdings in Banco Santander, ki napovedujejo rast evra. David Bloom iz HSBC-ja, ki je v zadnjem obdobju pravilno napovedoval gibanje evro/dolar, meni, da bo do konca leta 2016 evro zrasel do 1,20 dolarja. Potem ko je maja 2014 dosegel 1,3993 dolarja, kar je največ, odkar je Draghi novembra 2011 postal guverner Evropske centralne banke, je evro zdrsnil za 22 odstotkov. To je podražilo uvoz in nekoliko spodbudilo inflacijo, ki pa je pri samo 0,2 odstotka (na letni ravni) še zelo daleč od ciljne dvoodstotne inflacije.