Tednik Economist je zapisal, da so se delniški trgi na odločitev Ameriške centralne banke, da bo začela odkupovati hipotekarne obveznice, odzvali kot psi v slovitem poskusu Pavlova, ko je po naključju odkril pogojni refleks. Tudi vlagateljem so se pocedile sline in zaradi dodatne likvidnosti, za katero skrbijo vse največje centralne banke sveta, pričakujejo rast delniških in surovinskih trgov. Toda rast naj bi bila kratkotrajna, saj se bodo vlagatelji kmalu spet posvečali podjetniškim dobičkom, kjer se napovedi popravljajo navzdol. Pri Morgan Stanleyju tudi svarijo, da sta prejšnja Fedova programa kvantitativnega sproščanja (QE) prišla v času, ko so trgi močno padali, tokrat pa so (vsaj v ZDA) v območju večletnega vrha.

Negativen teden, pozitivna mesec in tromesečje
Da se je navdušenje poleglo, je jasno že nekaj dni. Pretekli teden je širši indeks S & P 500 izgubil 1,3 odstotka (največja tedenska izguba po juniju), vendar je bil mesečni in četrtletni pribitek vseeno zelo lep - od 1. septembra je S & P porasel za 2,4 odstotka, od 1. junija pa za 5,9 odstotka. Tako pozitivnega četrtletja ni bilo od leta 2010. Sredi septembra je ta pomemben delniški barometer pri 1.474 točkah zaradi spodbujevalnih ukrepov, ki sta jih najavila ECB in Fed, dosegel najvišjo vrednost po koncu leta 2007, nato pa mu je zmanjkalo moči, potem ko so v ospredje prišli makroekonomski kazalniki in evropska dolžniška kriza.

Slabi makroekonomski temelji
Gospodarski temelji v ZDA niso dobri, kažejo tudi zadnji podatki. Rast BDP-ja je bila v drugem četrtletju le 1,3-odstotna, kar je manj od prejšnje ocene (1,7). Industrijska dejavnost se je v srednjezahodni regiji prvič po letu 2009 znižala, skrbi tudi občuten ameriški avgustovski padec naročil za trajne dobrine. V petek bo znano, kako okreva ameriški trg dela. Objavljeni bodo septembrski podatki, analitiki pa pričakujejo, da je največje gospodarstvo na svetu ustvarilo 115 tisoč novih služb, pri čemer naj bi se stopnja brezposelnosti zvišala z 8,1 na 8,2 odstotka.

Španija naj bi oktobra zaprosila za pomoč
Oči finančnih trgov so uprte zlasti v Španijo, ki je sprejela varčevalno naravnani proračun in naj bi se pripravljala, da Bruselj zaprosi za nov obrok finančne pomoči. To bi s finančnih trgov odpravilo nekaj negotovosti. Za sanacijo španskih bank bo po zadnjih izračunih potrebnih 59,3 milijarde evrov, guverner španske centralne banke pa vztraja, da bo 40 milijard dovolj. Bo pa verjetno moral Madrid zaprositi za rešitev svojih javnih financ. Pri banki Barclays Capital ocenjujejo, da je to neizogibno in da se bo to zgodilo v času vrha Evropske unije 18. oktobra. To bo spodbudilo rast evra, ki naj bi po mnenju Barclaysa do konca leta porasel do 1,35 dolarja.

Brent v treh mesecih pridobil 15 odstotkov
Nafta je septembra večinoma drsela navzdol, toda v tretjem četrtletju je vseeno v veliki meri nadoknadila visoke padce iz drugega četrtletja. Cena brenta je v petek zaradi težav z dobavo iz Severnega morja in zaradi napetosti na relaciji Iran - Izrael porasla vse do 113,40 dolarja. Od 1. junija se je vrednost 159-litrskega soda brenta povzpela za skoraj 15 odstotkov, potem ko je bil padec v drugem četrtletju kar 20-odstoten. Visoka trimesečna rast je uspela tudi zlatu, ki se je podražilo za 11 odstotkov, največ po drugem četrtletju 2010. Septembrska petodstotna rast je bila najvišja po januarju, zasluge pa gredo tako ECB-ju kot Fedu, ki pri tiskanju denarja ne bosta imela omejitev.

Donos 10-letne slovenske obveznice precej navzdol
Neverjetno rast je zadnji teden doživela Ljubljanska borza, saj se je indeks SBI TOP povzpel za skoraj deset odstotkov. Delnice Telekoma Slovenije in Zavarovalnice Triglav so pridobile več kot 16 odstotkov, delnice Petrola (posli so se sklepali do 220 evrov) pa več kot 13 odstotkov. Omenjena tri podjetja se največkrat pojavljajo med mogočimi podjetji, ki jih bo država kmalu prodala. Med blue-čipi so se na tedenski ravni (rahlo) pocenile le Mercatorjeve delnice. Donos do dospelosti slovenskih 10-letnih obveznic se je v petek po izjavi premierja Janeza Janše, da Slovenija ne potrebujemo denarja iz reševalnega sklada, znižal za 0,24 odstotne točke in znaša 6,26 odstotka.