Razmere na delniških trgih zadnji teden niso bile spodbudne. Vprašanje, ali bo delniškim indeksom letos uspelo, tako kot že tolikokrat v zgodovini, pred novim letom uprizoriti rast in razveseliti vlagatelje. Foto: Reuters
Razmere na delniških trgih zadnji teden niso bile spodbudne. Vprašanje, ali bo delniškim indeksom letos uspelo, tako kot že tolikokrat v zgodovini, pred novim letom uprizoriti rast in razveseliti vlagatelje. Foto: Reuters
Rolls-Royce Dawn
Proizvajalec prestižnih avtomobilov Rolls-Royce je opozoril, da dobiček prihodnje leto ne bo dosegel pričakovanj in da utegne znižati dividendo. Delnice so v četrtek padle za skoraj dvajset odstotkov in si v petek še niso opomogle. Foto: Newspress
Evro, ki je bil avgusta pri 1,15 dolarja, je trenutno pri okoli 1,07 dolarja. Foto: Reuters

Lahko bi se razpletlo tudi drugače, potem ko je predsednik ECB-ja Mario Draghi v govoru pred Evropskim parlamentom spet nakazal, da bi utegnila osrednja banka decembra okrepiti svoj program kvantitativnega sproščanja, da bi spodbudila gospodarsko rast in inflacijo. Ta pričakovanja so oktobra poskrbela za strmo rast evropskih delniških trgov, a zlati oktober se ni prenesel še v november. Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.455 točk) je zadnji teden izgubil tri odstotke, kar pomeni najslabši teden po začetku septembra. Del krivde gre pripisati tudi nekaterim slabšim poslovnim rezultatom in napovedim. Med drugim so razočarali Rolls-Royce, nemška energetska skupina RWE in nizozemska zavarovalnica Aegon.

Razprodaja tehnoloških delnic
Tudi na Wall Streetu je bilo razpoloženje podobno mračno kot avgusta, po trgovanju pa so se terminske pogodbe zaradi pokola v Parizu spustile še nižje. Dow Jones je sicer v petih dneh izgubil 3,7 odstotka, od tega dober odstotek v petek, ko so občutno padle predvsem delnice Cisca, saj je podjetje v svojih napovedih precej črnogledo. Tudi preostale delnice tehnoloških podjetij so v petek občutno izgubljale. Applove in Facebookove so se pocenile za okoli štiri odstotke. Ameriška prodaja na drobno je oktobra v primerjavi z mesecem prej zaradi presenetljivega padca prodaje avtomobilov porasla le za 0,1 odstotka, kar je manj od pričakovanj. To seveda ni najboljša napoved pred prazniki, ki sledijo (zahvalni dan, božič ...) in med katerimi trgovska podjetja ustvarijo lep del dobička.

Nobenih razlogov za večjo rast nafte
Cena nafte brent se je spustila na 43,61 dolarja, lahka nafta pa je teden končala pri 40,74 dolarja. V obeh primerih gre za osemodstotni tedenski padec, kar se ni zgodilo od marca. Analitiki trdijo, da ni prav nobenih dejavnikov, ki bi dolgoročno lahko spodbudili rast nafte. Ameriška lahka nafta je samo v četrtek izgubila tri odstotke, saj je bil objavljen podatek, da je v ZDA zaloga surove nafte porasla za 4,2 milijona 159-litrskih sodov. Če bo zima, kot pravijo prve napovedi, res mila, bodo vedno večje zaloge pomenile le še dodaten pritisk na cene. Vrednost bakra je pri 4.787 dolarjih za metrično tono padla na šestletni minimum, saj je na trgu presežna ponudba, poleg tega pa je vedno več bojazni, kako bo z gospodarsko rastjo Kitajske, največje porabnice bakra. Oktobra je bila industrijska proizvodnja tam najnižja v zadnjih sedmih mesecih, rast naložb pa najnižja po letu 2000.

Dow Jones (ZDA)

17.245 točk

Nasdaq (ZDA)4.927
DAX30 (Frankfurt)10.708
Nikkei (Tokio)19.596
10-letne slov. obv.donos: 1,59
10-letne am. obvezn.donos: 2,28
EUR/USD

1,0769

EUR/CHF

1,0833

bitcoin339 USD
nafta brent44,50 USD
zlato

1.083 USD

euribor (6-mesečni)-0,011 %

Zlato najnižje po februarju 2010
Zlato zaradi velike verjetnosti, da bodo ameriške Zvezne rezerve čez en mesec prvič po skoraj desetih letih zvišale obrestno mero, ne pritegne posebne pozornosti kupcev, tako da je na tedenski ravni izgubljalo četrtič zapored. V četrtek je cena pri 1.074 dolarjih za unčo dosegla najnižjo točko po februarju 2010. Samo ta mesec se je zlato pocenilo za več kot pet odstotkov, saj so spodbudni podatki z ameriškega trga dela okrepili prepričanje, da bo Fed ukrepal že decembra. Opazen je odliv sredstev iz skladov ETF in trenutno ni videti preobrata. Tudi pri platini (859 dolarjev pomeni padec na najnižjo raven po decembru 2008) in paladiju (ta teden se je cena znižala za kar dvanajst odstotkov) je smer očitna: navzdol.

Credit Suisse: Bati se je treba inflacije
A niso le nizke cene surovin (te pogosto napovedujejo recesijo, sploh baker, ki mu pravijo doktor ekonomije) in kitajske težave tiste, ki bi se jih morali najbolj bati pred vstopom v leto 2016. Pri Credit Suissu opozarjajo na tveganje, da se utegne v ZDA inflacija nenadoma močno zvišati, tako da Fed ne bi mogel ostati zvest sedanjemu načelu, da bo obresti dvigoval postopoma. Ob višji inflaciji bi moral namreč ukrepati zelo odločno. Septembra je bila na letni ravni osnovna inflacija (brez upoštevanja cen hrane in energentov) 1,9-odstotna, kar je tik pod Fedovo ciljno dvoodstotno mejo. Toda brezposelnost je le še petodstotna in pritisk na plače bo vse večji, se bojijo pri Credit Suissu, ki vlagateljem priporočajo, da raje kot ameriške kupujejo evropske delnice, prepričani pa so tudi, da bo dolar ostal trden oziroma še pridobival.

LJSE: Konec daljšega pozitivnega niza
Na Ljubljanski borzi se je v petek končal devetdnevni niz naraščanja vrednosti indeksa SBITOP (703 točke), kar je bil najdaljši niz po letu in pol. A posebne koristi ni prinesel, saj so bile pozitivne spremembe večinoma minimalne, poleg tega pa se je SBITOP v petek spet znižal za več kot odstotek. V zadnjem tednu so zaradi objave devetmesečne izgube največji padec utrpele Gorenjeve delnice, ki so izgubile več kot devet odstotkov in jim grozi, da bodo zdrsnile še nižje, kot so bile leta 2012 v času največje črnogledosti. Trenutni tečaj znaša štiri evre. Krka je na tedenski ravni izgubila skoraj tri odstotke, na pozitivni strani pa izstopa Zavarovalnica Triglav, saj je tečaj poskočil za dobrih sedem odstotkov, na 24 evrov. Triglav je v prvih devetih mesecih v medletni primerjavi čisti dobiček okrepil za pet odstotkov.

Bo Telekomu uspelo?
Tečaj Telekoma je ostal nespremenjen tik pod 85 evri. Telekom Slovenije se v boj za srbski Telekom podaja skupaj z ameriškim investicijskim skladom Apollo. Zavezujočo ponudbo naj bi formalno oddal Apollo, Telekom Slovenije pa bo v zgodbi, ob zeleni luči SDH-ja, nastopal kot partner. Kot je za STA pojasnil Domen Granda (GBD), kupca načrtujeta, da bi prevzela srbski Telekom in ustvarila določene sinergije, po končani konsolidaciji pa bi prodala združeno podjetje. "Če bi Telekom Slovenije kupil srbski Telekom in bi ga uspešno konsolidiral, si lahko delničarji obetajo dobro kupnino za svoje delnice. Ključno vprašanje pa je, ali bo Telekomu Slovenije uspel uspešen prevzem," je poudaril Granda.