Še v ponedeljek so bile možnosti za takšen scenarij le nekajodstotne, na koncu tedna pa so terminske pogodbe nakazovale, da je verjetnost za junijski dvig obrestne mere Fed funds že 30-odstotna. Objava prepisa zadnjega zasedanja Zveznih rezerv je namreč pokazala, da se več članov Feda zavzema za junijsko zaostritev denarne politike, odmevni pa so bili tudi komentarji predsednika Fedove podružnice v New Yorku Williama Dudleyja, da lahko letos pričakujemo še dva ali tri dvige obrestne mere. Vodilni bankirji menijo, da je ameriško gospodarstvo v dobrem stanju, zato je čas, da se tudi prek obresti (te so bile od finančne krize do lanskega decembra ničelne) vrne v normalno stanje.
Lepši časi za finančni sektor?
Wall Street je to "grožnjo" prestal brez pretresov. Elitni indeks Dow Jones je v celotnem tednu izgubil le 0,2 odstotka, širši S & P 500 pa je nekaj malega pridobil. Analitiki menijo, da spremenjena pričakovanja o Fedovi monetarni politiki ne bodo povzročila večjega padca delniških indeksov, ampak le rotacijo delnic. Sektorji, kot sta telekomunikacijski in nepremičninski, utegnejo postati ranljivi, finančni sektor pa bi lahko ob višjih obrestnih merah končno dočakal lepše dneve. To se je pokazalo že prejšnji teden, saj se je indeks ameriških bančnih delnic zvišal za skoraj štiri odstotke, potem ko je bil še teden prej v primerjavi s celotnim trgom na najnižji vrednosti v več kot desetletju.

Goldman Sachs priporoča obveznice, ne delnic
A vsi ne delijo mnenja, da so določene delnice še podcenjene. Pri investicijski banki Goldman Sachs svarijo, da so vrednotenja na Wall Streetu zelo visoka, zato ni posebnih razlogov, da bi v teh razmerah kupovali delnice. "Dokler ne bo trajnih signalov o okrevanju gospodarske rasti, se ni smiselno izpostavljati tveganju na delniških trgih, posebej zato, ker so vrednotenja blizu zgodovinsko visokih vrednosti," so zapisali, zato raje svetujejo nakup obveznic. Podobno menijo pri Bank of America-Merrill Lynch, kjer ugotavljajo, da so upravljavci premoženja prejšnji mesec še znižali svojo izpostavljenost do delniških naložb. Še vedno naj bi bil najprivlačnejši trg evropski, a tudi ta pri upravljavcih premoženja izgublja zaupanje.

Nemški delniški trg nizko ovrednoten
Zlasti na borzi v Frankfurtu letos ne gre po željah vlagateljev, pa čeprav se nemško gospodarstvo drži relativno dobro: v prvem četrtletju je bila rast BDP-ja v primerjavi s četrtletjem prej 0,7-odstotna, kar je največ v zadnjih dveh letih. Vseeno je indeks DAX letos izgubil skoraj osem odstotkov in je na slabšem tako v primerjavi z elitnim indeksom v Londonu kot tudi v Parizu, pri čemer DAX (podobno kot S & P) ne upošteva le cene delnic, ampak tudi dividende podjetij, ki so vključene v indeks. Če odštejemo vpliv dividend, je DAX letos za skoraj enajst odstotkov "pod gladino". A to je lahko tudi priložnost: delnice nemških podjetij so, merjeno z razmerjem med ceno delnice in dobičkom na delnico, med zahodnimi trgi trenutno daleč najcenejše.
Brexit bi prizadel nepremičninski trg
Londonski City, ki se letos dobro drži (indeks FTSE je izgubil le 1,2 odstotka), se medtem pripravlja na junijski britanski referendum o izstopu iz Evropske unije. Britanski finančni minister George Osborne je postregel z novimi izračuni, kako bi t. i. brexit vplival na življenje. "Doživeli bi takojšen gospodarski šok, ki bi prizadel tudi finančne trge," je Osborne razmišljal na srečanju finančnih ministrov držav G7 na Japonskem. "Dolgoročno bi bili prebivalci revnejši. Cene nepremičnin bi do leta 2018 padle od 10 do 18 odstotkov. To ni dobra novica niti za tiste, ki kupujejo nepremičnine, saj bi se na drugi strani podražila hipotekarna posojila in tudi težje bi jih bilo dobiti." Obširno analizo posledic brexita bo finančno ministrstvo objavilo naslednji teden.
Gorenjeve delnice nadaljuje strmo rast
Na Ljubljanski borzi so dogajanje popestrile objave poslovnih rezultatov prvega četrtletja. Gorenje je v prvem trimesečju poslovalo z dobičkom (600 tisoč evrov), potem ko je imelo v enakem obdobju lani 2,1 milijona evrov izgube. Prihodki od prodaje so se zvišali za 6,5 odstotka, na 285,5 milijona evrov. Gorenjeve delnice so nadaljevale rast. V vsem tednu so poskočile za dobrih 12 odstotkov in so zdaj tik pod šestimi evri. Še pred dobrima mesecema je bil tečaj vsega 4,22 evra, tako da so delnice v kratkem poskočile za 40 odstotkov. Petrol je imel v prvem četrtletju šest odstotkov nižje prihodke in petodstotno rast čistega dobička, ki je dosegel 14 milijonov evrov. Delnice so v zadnjem tednu zadržale svojo vrednost.
Krkin dobiček precej nižji, a se je izboljšala marža
Preostali blue-čipi so se pocenile, najbolj (za več kot pet odstotkov, na 73 evrov) Telekom, saj je "ugasnila" pravica do dividende. Krkine delnice so padle za 2,40 odstotka, na 59,05 evra. Razlog za padec je v objavi rezultatov v prejšnjem tednu, ki so pokazali realnejšo sliko podjetja, pravi Domen Granda iz GBD-ja: "Rezultati sicer niso slabi, saj so se ob 27-odstotnem padcu dobička prihodki povečali, marže pa izboljšale, a cena Krkinih delnic se mi zdi trenutno primerno vrednotena, saj se njen dobiček že več let ne povečuje." Pozavarovalnica Sava je v prvem četrtletju ustvarila 7,1 milijona evrov dobička.
Dobiček zavarovalnic pod pritiskom
Za skoraj 30 odstotkov je dobiček (v primerjavi z istim obdobjem lani) padel tudi Zavarovalnici Triglav (delnice so zadnji teden izgubile dva odstotka), saj ga je bilo za 22,6 milijona evrov. Padec dobička pri Triglavu pripisujemo nižjim donosom naložb. "Pri Zavarovalnici Triglav in Pozavarovalnici Sava se je potrdilo to, na kar nekateri analitiki že nekaj časa opozarjamo," meni Granda: "Podjetji bosta namreč zelo težko nadaljevali rast dobička, saj je pred nami daljše obdobje nizkih obrestnih mer, konkurenca na domačem zavarovalniškem trgu pa je velika. Lani sta čisti dobiček povečali predvsem na račun zelo visokih donosov finančnih naložb, kar pa bo letos skoraj nemogoče ponoviti."