Dvajsetodstotni padec Nokiinih prihodkov v prvem četrtletju (bilo ga je za 5,85 milijarde evrov) je bil dvakrat višji od pričakovanj, zato so delnice za trenutek padle za 16 odstotkov. Foto: EPA
Dvajsetodstotni padec Nokiinih prihodkov v prvem četrtletju (bilo ga je za 5,85 milijarde evrov) je bil dvakrat višji od pričakovanj, zato so delnice za trenutek padle za 16 odstotkov. Foto: EPA
Vodilni delniški trgi so letos v prvem četrtletju poznali le pot navzgor, v New Yorku je Dow Jones dosegel tudi rekordno vrednost. V zadnjih dneh je precej negotovosti in delnice ne najdejo več poti navzgor. Foto: Reuters

V boju z Applom in Samsungom se Nokia že nekaj let ne znajde dobro. Lani je vse upe polagala na nov pametni telefon Lumia, katerega prodaja je bila sicer dobra - v prvem četrtletju je bilo prodanih 5,6 milijona primerkov (27 odstotkov več kot v zadnjem lanskem četrtletju), toda Lumia predstavlja le okrog 10 odstotkov Nokiinega portfelja mobilnih telefonov. Dvajsetodstotni padec prihodkov je bil dvakrat višji od pričakovanj, zato so delnice za trenutek padle za 16 odstotkov.

DAX osem odstotkov nižje kot pred mesecem
Tudi sicer so evropski delniški trgi v četrtek izgubljali. Frankfurtski DAX30 (7.473 točk) se je znižal za 0,39 odstotka. Morda se bo, kot že nekajkrat v zgodovini, spet izkazalo, da je mesec marec tisti, ki je prinesel preobrat v sentimentu. Pred enim mesecem je bil DAX pri 8.074 točkah na petletnem vrhu, zdaj je osem odstotkov nižje. Tudi v ZDA so delnice v prvi
polovici četrtkovega trgovanja izgubljale. Sveži gospodarski podatki so bili neprepričljivi.

Varčevalni ukrepi pustili sled
Indeks vodilnih gospodarskih kazalnikov newyorške poslovne organizacije Conference Board je (po pozitivnem januarju in februarju) za marec pokazal rahlo nazadovanje. Največja ovira za hitrejšo rast ameriškega gospodarstva ostaja šibko povpraševanje potrošnikov. Vrednost indeksa je marca v primerjavi s februarjem nazadovala za 0,1 točke, na 94,7 točke. Največje svetovno gospodarstvo naj bi izgubilo nekaj zagona tudi zaradi vladnih varčevalnih ukrepov.

V ZDA veliko zanimanje za zlate kovance
Nafta brent se je po jutranjem padcu na 96,75 dolarja (novo devetmesečno dno) pobrala. Cena je bila ob 20. uri 98,80 dolarja. Zlato, ki je v petek in ponedeljek skupaj izgubilo neverjetnih 15 odstotkov, je zadnje dni kar stabilno, cena je trenutno 1.390 dolarjev za unčo. Zanimivo je, da so kljub zadnjem polomu na trgu plemenitih kovin (na terminskem trgu je cena zlata že 30 odstotkov pod rekordom) mali vlagatelji občutno povečali nakupe fizičnega zlata. V ZDA naj bi bili po nekaterih podatkih nakupi zlatih kovancev najvišji po zlomu banke Lehman Brothers.

Evro si je opomogel

Evro je v sredo v primerjavi z dolarjem doživel največji padec v skoraj letu dni, potem ko je nemški član ECB-ja Jens Weidmann povedal, da obstaja verjetnost za ECB-jevo nadaljnje znižanje obrestne mere, ki trenutno znaša 0,75 odstotka. Weidmannove izjave za Wall Street Journal so vrednost skupne evropske valute z jutranjih 1,32 (kar je bila najvišja vrednost v zadnjih sedmih tednih) zbile vse do 1,30 dolarja, danes pa je evro spet krenil navzgor in je vreden okrog 1,305 dolarja.

Tečaji delnic na Lj. borzi (18. april):

PETROL

+3,67 %

217,70 EUR

TELEKOM
+1,77 %

85,49

ZAV. TRIGLAV

+0,77 %

18,29
MERCATOR

+0,05 %

108,55
KRKA

-0,63 %

47,50

LUKA KOPER

-0,63 %

7,90

GORENJE

-1,12 %

4,16

NOVA KBM

-13,0 %

0,713


Rast Petrola, Telekoma in Triglava
Četrtkovo dogajanje na Ljubljanski borzi je popestrila 3,7-odstotna rast Petrolovih delnic, a kaj, ko je bilo sklenjenih le sedem poslov v skupni vrednosti 85 tisoč evrov. Najvišji posli s Petrolom so se sklepali pri 217,70 evra. Podražile so se tudi delnice Telekoma in Triglava. Pridobivala so torej podjetja, ki jih utegne država zaradi proračunskih težav privatizirati, medtem ko so preostali papirji večinoma izgubljali.

Donos slovenske obveznice pri 6,39 odstotka
Krka je nihala med 47,3 in 47,8 evra. Nova KBM, ki je v zadnjih dveh tednih pridobila 36 odstotkov (podatek je zgolj statistično zanimiv, tistim, ki so delnice kupovali v javni prodaji, pa ne pomeni nič), je strmoglavila za 13 odstotkov. Po pretvorbi hibridnega posojila države v kapital je država postala skoraj 80-odstotni lastnik druge največje slovenske banke. Donos slovenske desetletne obveznice je šel spet navzgor, in sicer na 6,39 odstotka.