Marca leta 2000 je Nasdaq dosegel 5.048 točk, po poku delnic podjetij "pikakom" pa strmoglavil na vsega 1.100 točk. Okrevanje je bilo dolgotrajno, toda zdaj je Nasdaq vendarle presegel mejnik, postavljen pred 15 leti. Seveda je treba pri tem opozoriti, da je današnja sestava indeksa Nasdaq precej drugačna, kot je bila takrat (med deseterico največjih podjetij so ostali le Microsoft, Cisco in Intel), predvsem pa: ob upoštevanju inflacije je Nasdaq še daleč od rekorda. Če bi vrednost Nasdaqa iz marca 2000 "preslikali" v današnje čase in upoštevali inflacijo, bi bila njegova vrednost skoraj 6.900 točk. To pomeni, da je realno indeks Nasdaq še vedno 25 odstotkov oddaljen od rekorda.

Trg ni tako pregret kot na prelomu stoletja
Kakor koli, rast indeksa Nasdaq je bila v zadnjih letih impresivna. Od oktobra 2002 se je njegova vrednost povzpela za 350 odstotkov. Po takšnem bikovskem obdobju je smiselno vprašanje, ali vlagatelji spet pretiravajo in je prišel čas za večji popravek navzdol. Seveda to ni izključeno, vseeno pa so razmere drugačne kot leta 2000. Vrednosti delnic še zdaleč niso tako napihnjene, trenutno razmerje med ceno delnic in dobičkom na delnico (priljubljeni kazalec P/E) v indeksu Nasdaq je nekaj nad 20, medtem ko je bil v zadnjih dneh spletne norije neverjetnih 175. Z drugimi besedami: tržna vrednost podjetij, ki sestavljajo Nasdaq, je bila tedaj v povprečju kar 175-krat večja od povprečnega letnega dobička posameznega podjetja.

Posel cveti, delnice v nebo
Ali bo tudi v prihodnjih dneh Nasdaq postavljal nove rekorde, bo v veliki meri odvisno od poslovnih rezultatov Appla. Delnice proizvajalca iPhona so v zadnjih dvanajstih mesecih poskočile za več kot 70 odstotkov in s tem spodbudile rast Nasdaqa. Apple bo v ponedeljek predstavil rezultate poslovanja v prvem četrtletju. Za dobro voljo borznih posrednikov so v petek poskrbeli Amazon, Microsoft in Google, ki so v prvih treh mesecih letos poslovali bolje od pričakovanj. Amazonove delnice so poskočile za 14 odstotkov in dosegle rekordno vrednost, Microsoftove za deset. Na tedenski ravni se je Dow Jones povzpel za 1,4 odstotka, širši indeks S & P 500 (pri 2.117 točkah je v petek dosegel nov rekord) za 1,8 odstotka in Nasdaq za 3,3 odstotka.

Trimesečni evribor negativen
Tudi največje evropske borze so zadnji teden pridobivale. Frankfurtski DAX30 se je v petih dneh zvišal za dober odstotek. Nemški konjunkturni indeks Ifo se je povzpel šesti mesec zapored in je pri 108,6 točke (to je 1,2 točke več kot marca) najvišje po juliju 2014. Na optimizem Nemcev poleg nizke vrednosti evra seveda najbolj vpliva ECB-jev program odkupovanja obveznic, ki je povsem zbil tudi evribor (trimesečni je že negativen!) in donosnosti tako državnih kot podjetniških obveznic. Razlika med donosnostjo podjetniške obveznice z odlično oceno AA in tisto s šest stopenj nižjo oceno BBB se je zadnji teden po podatkih Merrill Lyncha skrčila na vsega 61 bazičnih točk, kar je najmanj po januarju 2008.

Telekom najnižje po decembru 2013
Ljubljanska borza ni sledila ritmu razvitih borz. Indeks SBI TOP, ki je v prvi polovici aprila dosegel najvišjo raven v zadnje pol leta, se je v petih dneh znižal za 0,82 odstotka, a je ostal nad 800 točkami. Krkine in Petrolove delnice so pridobile poldrugi odstotek. Letos bo Petrol izplačal 11,70 evra bruto dividende na delnico. Najbolj, za šest odstotkov, so se ob negotovem razpletu prodaje pocenile delnice Telekoma, ki so padle na 112,60 evra. Približno 113 evrov naj bi bil za Telekomovo delnico po neuradnih informacijah pripravljen ponuditi edini zainteresirani kupec, sklad Cinven, pravi Alenka Eržen iz GBD-ja, še vedno pa po njenih besedah ostaja odprto vprašanje, ali bo prodaja sploh izvedena, saj ima država višja pričakovanja.

Žitovi delničarji naj še počakajo
Zadnji osnutek strategije upravljanja kapitalskih naložb države, če ne bi bilo prodaje Telekoma, predvideva tudi alternativni scenarij, in sicer postopno uvrstitev delnic na katero izmed mednarodnih borz. To se zdi Erženovi nesmiselno, saj že zdaj vidimo, da kupcev ni, na tak način dosežena cena pa bi bila le še nižja. Ponedeljkova novica, da je Podravka Žito kupila po ceni 180,10 evra za delnico, je do konca tedna zvišala tečaj Žitove delnice na 174,95 evra. Erženova Žitovim delničarjem svetuje, naj delnic po takšni ceni ne prodajajo, pač pa počakajo na objavo prevzemne ponudbe. V nekaj mesecih lahko namreč pričakujejo 2,9-odstoten donos, kar je bistveno več od obresti, ki jih prinese enoletni depozit na banki. Podobno velja tudi za družbi Alpetour in Pivovarna Laško.