Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.2 od 8 glasov Ocenite to novico!
Newyorška delniška indeksa Dow Jones in S & P 500 sta včeraj postavila nove rekordne vrednosti, navzgor pa je krenila tudi Evropa. Frankfurtski DAX (12.264 točk) se je zvišal za skoraj pol odstotka, pri čemer so se najbolj podražile bančne delnice. Foto: Reuters
Flavio Cattaneo
Po le 16 mesecih na čelu italijanske telekomunikacijske skupine Telecom Italia s položaja izvršnega direktorja odhaja Flavio Cattaneo. Tako kot njegov predhodnik Marco Patuano se ni najbolje ujel z največjim delničarjem, francoskim koncernom Vivendi. Cattaneo odhaja z res radodarno odpravnino v višini 25 milijonov evrov. Foto: Reuters
Na Ljubljanski borzi je indeks SBITOP (808 točk) v torek pridobil pol odstotka in je v območju letošnjega vrha. Promet je bil izjemno nizek, s Petrolovimi delnicami ni bil sklenjen niti en posel. Dokaj živahno trgovanje je bilo opaziti le pri Krkinih delnicah. Ob 59 sklenjenih poslih v skupni vrednosti 627 tisoč evrov se je tečaj zvišal za odstotek, na 55 evrov. Foto: BoBo

Dodaj v

Novo borzno zabavo nekoliko pokvaril le Google

Dobre novice iz Aten, Varufakis še vedno skeptičen
26. julij 2017 ob 06:18
Ljubljana - MMC RTV SLO, Reuters, STA

Borzniki v New Yorku so se v torek veselili novih rekordnih vrednosti. Občutno navzgor je šla nafta, medtem ko je dolar v primerjavi z evrom zdrsnil na sveže dveletno dno.

Na finančnih trgih še naprej vlada dobro razpoloženje. Elitni indeks Dow Jones je pri 21.670 točkah tako visoko, kot še nikoli. Delnice McDonald'sa so poskočile za štiri odstotke in dosegle zgodovinski vrh, saj je veriga restavracij s hitro prehrano v drugem letošnjem četrtletju ustvarila za 1,4 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se v drugem četrtletju znižali za 3,4 odstotka, a so bili vseeno višji od pričakovanj. Pozitivno je z objavo poslovnih rezultatov in s smelimi napovedmi presenetil tudi Caterpillar. Analitiki menijo, da naj bi dobički največjih ameriških korporacij v drugem četrtletju v povprečju porasli za devet odstotkov.

Alphabetove delnice navzdol
Tehnološki indeks Nasdaq ni sledil Dow Jonesu in je pri 6.412 točkah ostal nespremenjen. Alphabetove delnice, ki so se pocenile za okrog tri odstotke, saj je tehnološki velikan, po tržni kapitalizaciji takoj za Applom, opozoril, da stroški rastejo hitreje kot prihodki, tako da so vlagatelji prezrli 21-odstotno rast četrtletnih prihodkov (na 26 milijard dolarjev). Dobička je bilo za 3,5 milijarde in bi bil še precej višji, če ne bi Google junija dobil 2,7 milijarde visoke kazni Evropske komisije. Amazon in Facebook bosta o poslovnih rezultatih poročala v drugi polovici tedna, Apple, ki prav tako sestavlja peterico elitnega šopka tehnoloških delnic FAANG, pa naslednji teden.

Evro že nad 1,17 dolarja
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) bo danes končal dvodnevno zasedanje, na katerem pa nihče ne pričakuje sprememb denarne politike. Ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, bo tako ostala v razponu od 1,00 do 1,25 odstotka. Analitiki sicer napovedujejo, da bo Fed obresti letos dvignil še enkrat, in sicer na zadnjem srečanju decembra. Čeprav Fed (resda zelo nežno) zvišuje obresti, pa dolar izgublja. Za evro je treba plačati že več kot 1,17 dolarja, kar je največ po avgustu 2015. Na višjo vrednost evropske valute je vplivala tudi objava najpomembnejšega nemškega konjunkturnega indeksa Ifo, ki je dosegel rekordno visoko vrednost (več v spodnji infografiki).

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 25. julij:


SAVA RE

+2,56 %

16,00 EUR
KRKA

+1,10 %

55,00
ZAV. TRIGLAV+0,04 %26,85
GORENJE+0,00 %6,50
LUKA KOPER

+0,00 %

32,00
PETROL

+0,00 %

378,90
TELEKOM+0,00 %

81,50

CINKARNA

+0,00 %

170,00

.

Za brent spet 50 dolarjev
Cena nafte se je včeraj povzpela za skoraj tri odstotke, za sod (159 litrov) brenta pa je bilo treba spet odšteti 50 dolarjev. Ameriški naftni proizvajalec Anadarko je napovedal nižje investicije, pa tudi sicer je opaziti, da je nizka junijska in julijska cena nafte prizadela ameriške proizvajalce iz skrilavcev. Na cene nafte so pozitivno vplivale tudi besede savdskega ministra za energijo, da bo Savdska Arabija avgusta izvoz surove nafte znižala za skoraj milijon sodov, na 6,6 milijona. Pri banki Credit Suisse vseeno menijo, da bo nafte še nekaj časa na trgu preveč in da vsaj do leta 2020 cena ne bo dosegla 60 dolarjev. Ponudba in povpraševanje se ne bosta uravnotežila do leta 2019, menijo. Dodajmo, da je cena bakra zaradi znakov robustnega kitajskega povpraševanja pri 6.234 dolarjih za tono dosegla najvišjo točko po maju 2015.

Dobre novice iz Aten, Varufakis še vedno skeptičen
Grčija se je po treh letih odsotnosti vrnila na mednarodne finančne trge z uspešno izdajo petletnih obveznic. Povpraševanje je bilo visoko, vlagatelji so privolili v 4,625-odstotno obrestno mero do dospetja, Atene pa so zbrale tri milijarde evrov in sporočajo svetu, da po hudi dolžniški krizi, ki je državo spravila povsem na kolena, vendarle vidijo luč na koncu predora. To so opazile tudi bonitetne agencije, ki višajo grške posojilne ocene. A grški dolg je še vedno označen kot špekulativen (junk), zato grških obveznic Evropska centralna banka ne bo odkupovala v okviru kvantitativnega sproščanja. Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis kljub vrnitvi na finančne trge ostaja pesimist in s prstom kaže na še vedno insolventni grški bančni sektor.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
kmet polde
# 26.07.2017 ob 07:23
KO bo balon počil bojo pa spet nekateri skakali skozi okno...
SF0100
# 26.07.2017 ob 08:32
bilzerian
# 26.07.2017 ob 08:48
nikec, saj ti verjamem, da si želita takega sistema.
ampak mi lahko nalimaš link do njune izjave, ki bo to potrdila, da ti bom še bolj verjel?

dokler pa ne nalimaš linka, kjer je taka izjava, pa si samo navadni nakladač, ki je dva semestra sedel na ekonomskem faksu, pa pogorel, zdaj pa se v mamini bajti napije poceni cvčka in nas poskuša učiti ekonomije in ob tem sanja, da je uspešen ekonomist, v resnici pa nimaš za burek, če ti mama ne da malo žepnine.
Conchis
# 26.07.2017 ob 08:06
Skoraj 200 miljard dolga in dobil so 3 miljarde z nadaljnim pufom, res je jezevec, to je neoliberalna luc na koncu tunela, problem je le, ker je to luc vlaka, ki prihaja tudi pote oz ti je z (zadnjo) krizo ze veliko vzel, ampak hej, dokler band na titaniku igra...
PONOS
# 26.07.2017 ob 09:18
Nikec3 Venezuela ima težave zunanjih dejavnikov ekonomskih polen in ostala miniranja.Tako kot vsi ki niso del banksterjeve mreže..levo desno nima veze ustvarjena iluzija..obstaja le boj za dominacijo nad svetom ....kateri koncept je boljši?Tisti ki bo prepručal ljudi..to pa je kako dobri bodo živeli ali iluzija ki ljudem daje občutek da dobro živijo.
bilzerian
# 26.07.2017 ob 08:33
me pa veseli, da so na borzah spet rekordni dobički. zdaj bodo lahko začeli vračati milijardne pomoči, ki so jih bili deležni od državljanov pri prejšnji krizi
tyhobrahe
# 26.07.2017 ob 07:29
Kdo bi vedel zakaj alphabet (google) še nikoli ni izplačal dividend vlagateljem. Edini razumljiv odgovor je ta. Očitno gemblajo v kazinojih z denarjem od njihovega dobička.
PONOS
# 26.07.2017 ob 13:22
O Grčiji le to da je to velik BS Grčija ima ogromen dolg ,evro in nima orodja da bi odpravila dolg v prihodnosti, reforme nezadostne.Grozi Italija ...evro raste..nič kaj spodbudno.
Hopi
# 26.07.2017 ob 12:08
Glej: MMC: 24. maj 2017 ob 06:29
guglaj:
Bitcoin: kako v 7 letih iz 100 dolarjev narediti 75 milijonov
podnaslov:
Trump bi odprodal polovico naftnih rezerv

Obljube FEDA - vreščeče lažnivke Janet Yellen v članku:
»Fed bo resda junija dvignil obrestno mero...«
"Vreščeče" zato.ker se nje glasne »OBLJUBE???« o dvigu
obrestnih mer že vlečejo od izvolitve Trumpa naprej. Ko Trump
uradno še zdaleč ni zavzel predsedniškega stolčka.
Kako bo revca dvigovala obrestne mere, ko pa so državne
blagajne prazne.

Izropane (na davkoplačevalskih hrbtih) zaradi:
-Financiranja zgubljenih ali pa dolgotrajnih finančno izčrpavajočih
vojn in financiranja džihadističnih militantnih tolp.
-Povrhu pa še financiranje lažnivih propagandističnih novic v
znanih osrednjih medijih (The New York Times, BBC,
The Washigton Post in še tamal "milijon" drugih osrednjih
medijev - večinoma znani kot "Mainstream mediji").
-Financiranje raznih domačih in tujih CIA (in drugih
obveščevalnih služb) "agentov", zdraharjev, prevratnikov držav.
-Financiranje marionetnih vlad po svetu. Zlasti izrazita, lonec
brez dna, je nenasitna ukrajinska marioneta. Pa tudi Afg,/Pak,
marioneti sta vredni omembe. Kurdi...?...tudi teli niso zastonj.
In še tamal "milijon" drugih Marionet.

Misliš, da bodo lopovske NEOCON elite iz svojega žepa
financirale vse našteto? (pa še marsikaj sem pozabil navesti).
Naprimer financiranje raznih »Nevladnih???« organizacij. Pa
še kako fejst so Vladne...! Že od daleč se jih čuti, da smrdijo
po NEOCON Elitah. Kot naprimer trenutno od njih smrad v
postopku rušenja Venezuelske vlade.

Ni čudno, da je Trump na lažnivo revco Janet Yellen zavpil:
glej:
Insajder.si 18. 11. 2016 (op.Hopija: volitve so potekale 8. 11. 2016)
guglaj:
ULTIMAT TRUMPA ZA JANET YELLEN: NATISNI VEČ DENARJA
ALI PA SI ODPUŠČENA!

Revca dvigne za en firkelc fingerata obrestno mero za tri fingerate
padca dolarja. To pa vsak butelj zna.
(fingerat = naprstnik pri šiviljah)
grapar
# 26.07.2017 ob 06:57
Nič ne raste iz nič.

Lahko, da je prirastek ukraden ali pa je virtualen v obeh primerih pa izravnava naravnega neravnovesja vodi preko krvavih solz.
kingestone
# 28.07.2017 ob 12:39
super. v jeseni pa na zlato, ker bo zaradi delirija na borzi nizko...
Nikec3
# 26.07.2017 ob 12:00
@REsnica, motiš se, čeprav dopuščam možnost, da sploh ne veš kaj pomeni GINI-jev indeks. Bom te razsvetlil: To je indeks, ki označuje neenakomernost porazdelitve premoženja prebivalcev določene države. Manjša številka pomeni manjšo neenakost. Sedaj pa nekaj številk:

Slovenija: 25
Avstrija: 30
Nemčija: 30
Danska: 30
Finska: 27
Norveška: 25
ZDA: 41
Venezuela: 47
Kitajska: 42
Rusija: 42

Torej, Slovenija ima praktično najmanjše razlike v premoženju prebivalstva na svetu. Venezuela pa ima večje razlike od ZDA. Najbolj kapitalistično razvite države imajo najmanjše razlike med prebivalstvom.

Povezava: http://data.worldbank.org/indicator/SI.P
OV.GINI?view=map&year=2014

Še povezava glede stališč Violete Tomič in Mihe Kordiša:
http://siol.net/novice/slovenija/kako-sta-poslanca-zl-na-racun-revnih-venezuelcev-potovala-s-chavezovim-letalom-346939

https://www.domovina.je/smetisca-so-postala-mesto-prehranjevanja-to-je-venezuela-luc-za-violeto-tomic/

Dragi komentatorji, izobrazba je najboljše zdravilo za ideologijo, je pa res življenje v lažni ideologiji lažje.
REsnica
# 26.07.2017 ob 10:42
Nikec nikec nikec nikec....
En sam klik na Wealth inequality in America (youtube) si oddaljen od kulturnega šoka. Zaradi varnosti nisem prilepil linka.
PONOS
# 26.07.2017 ob 09:09
Ni še razloga za prodajo ker evforija ni še na max.je pa začela gristi, za dolgo do srednjeročne naložbe bi bil zelo previden Ifo itd evforija je prvi indikator pregrevanja možganov z hormoni veselja ki zameglijo realnost....FED in centralne banke imajo premajhen varnostni ventil k sreči obstaja bitcoin ,ether in ripple...
Nikec3
# 26.07.2017 ob 08:39
@bilzerian Violeta Tomić in Miha Kordiš si želita tak sistem.
jezevec
# 26.07.2017 ob 06:46
Ekstremni levičarji so itak "kao" ponavadi presenečeni in skeptični, ko se stvari (redno) obračajo diametralno nasprotno od njihovih "analiz". Ah zeh ....
Nikec3
# 26.07.2017 ob 08:29
Težki dnevi za ekstremne levičarje... gospodarstvu gre odlično, delovnih mest še kar ne misli zmanjkat, ker je tudi brezposelnost rekordno nizka, Economist pa poroča, da so v povprečju države z višjim BDP bolj socialno progresivne. Tudi če pogledamo Ginijev indeks vidimo da je premoženje med prebivalci najbolj enakomerno razdeljeno v najbolj kapitalistično razvitih državah.

In potem se kao "socialno čuteči ekstremni levočarji" tipa Kordoš in Tomičeva zavzemajo za tak sistem, ki ga imajo v Venezueli. Sistem s 500% inflacijo, hudo revščino in porazdelitvijo premoženja ki je bolj neenakomerno kot v ZDA (glej Ginijev indeks).

Kdo bi jih razumel.
Kazalo