Na finančnih trgih še naprej vlada dobro razpoloženje. Elitni indeks Dow Jones je pri 21.670 točkah tako visoko, kot še nikoli. Delnice McDonald'sa so poskočile za štiri odstotke in dosegle zgodovinski vrh, saj je veriga restavracij s hitro prehrano v drugem letošnjem četrtletju ustvarila za 1,4 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 28 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Prihodki so se v drugem četrtletju znižali za 3,4 odstotka, a so bili vseeno višji od pričakovanj. Pozitivno je z objavo poslovnih rezultatov in s smelimi napovedmi presenetil tudi Caterpillar. Analitiki menijo, da naj bi dobički največjih ameriških korporacij v drugem četrtletju v povprečju porasli za devet odstotkov.

Alphabetove delnice navzdol
Tehnološki indeks Nasdaq ni sledil Dow Jonesu in je pri 6.412 točkah ostal nespremenjen. Alphabetove delnice, ki so se pocenile za okrog tri odstotke, saj je tehnološki velikan, po tržni kapitalizaciji takoj za Applom, opozoril, da stroški rastejo hitreje kot prihodki, tako da so vlagatelji prezrli 21-odstotno rast četrtletnih prihodkov (na 26 milijard dolarjev). Dobička je bilo za 3,5 milijarde in bi bil še precej višji, če ne bi Google junija dobil 2,7 milijarde visoke kazni Evropske komisije. Amazon in Facebook bosta o poslovnih rezultatih poročala v drugi polovici tedna, Apple, ki prav tako sestavlja peterico elitnega šopka tehnoloških delnic FAANG, pa naslednji teden.

Evro že nad 1,17 dolarja
Odbor za odprti trg ameriške centralne banke Federal Reserve (FOMC) bo danes končal dvodnevno zasedanje, na katerem pa nihče ne pričakuje sprememb denarne politike. Ključna obrestna mera, po kateri si banke med seboj čez noč posojajo denar, bo tako ostala v razponu od 1,00 do 1,25 odstotka. Analitiki sicer napovedujejo, da bo Fed obresti letos dvignil še enkrat, in sicer na zadnjem srečanju decembra. Čeprav Fed (resda zelo nežno) zvišuje obresti, pa dolar izgublja. Za evro je treba plačati že več kot 1,17 dolarja, kar je največ po avgustu 2015. Na višjo vrednost evropske valute je vplivala tudi objava najpomembnejšega nemškega konjunkturnega indeksa Ifo, ki je dosegel rekordno visoko vrednost (več v spodnji infografiki).

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi, 25. julij:

.

Za brent spet 50 dolarjev
Cena nafte se je včeraj povzpela za skoraj tri odstotke, za sod (159 litrov) brenta pa je bilo treba spet odšteti 50 dolarjev. Ameriški naftni proizvajalec Anadarko je napovedal nižje investicije, pa tudi sicer je opaziti, da je nizka junijska in julijska cena nafte prizadela ameriške proizvajalce iz skrilavcev. Na cene nafte so pozitivno vplivale tudi besede savdskega ministra za energijo, da bo Savdska Arabija avgusta izvoz surove nafte znižala za skoraj milijon sodov, na 6,6 milijona. Pri banki Credit Suisse vseeno menijo, da bo nafte še nekaj časa na trgu preveč in da vsaj do leta 2020 cena ne bo dosegla 60 dolarjev. Ponudba in povpraševanje se ne bosta uravnotežila do leta 2019, menijo. Dodajmo, da je cena bakra zaradi znakov robustnega kitajskega povpraševanja pri 6.234 dolarjih za tono dosegla najvišjo točko po maju 2015.

Dobre novice iz Aten, Varufakis še vedno skeptičen
Grčija se je po treh letih odsotnosti vrnila na mednarodne finančne trge z uspešno izdajo petletnih obveznic. Povpraševanje je bilo visoko, vlagatelji so privolili v 4,625-odstotno obrestno mero do dospetja, Atene pa so zbrale tri milijarde evrov in sporočajo svetu, da po hudi dolžniški krizi, ki je državo spravila povsem na kolena, vendarle vidijo luč na koncu predora. To so opazile tudi bonitetne agencije, ki višajo grške posojilne ocene. A grški dolg je še vedno označen kot špekulativen (junk), zato grških obveznic Evropska centralna banka ne bo odkupovala v okviru kvantitativnega sproščanja. Nekdanji grški finančni minister Janis Varufakis kljub vrnitvi na finančne trge ostaja pesimist in s prstom kaže na še vedno insolventni grški bančni sektor.