Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 17 glasov Ocenite to novico!
Medtem ko je newyorški Dow Jones zadnji teden nekaj malega izgubil, je frankfurtski DAX30 napredoval za dobra dva odstotka. Izkupiček bi bil še boljši, če ne bi DAX v petek izgubil treh četrtin odstotka (delnice Commerzbanke in Lufthanse so padle za štiri odstotke), a se je vseeno obdržal nad mejo 13 tisoč točk. Foto: Reuters
Cena severnomorske nafte brent se je zadnji teden znižala za 4,5 odstotka. V torek se bodo v Sloveniji spet spremenile cene goriv in če vlada ne bo posegala v trošarine, bi se morala dizel in 95-oktanski bencin (trenutno sta najdražja po letu 2015) poceniti. Foto: Reuters
Zlato je v četrtek, ko je Evropska centralna banka sporočila, da bodo obresti ničelne vsaj do naslednjega poletja, pri 1.309 dolarjih doseglo najvišjo raven v zadnjem mesecu. A v petek sta sledila nova pocenitev in padec na 1.275 dolarjev za 31,1-gramsko unčo, saj naj bi kar nekaj večji style. Foto: Reuters

Dodaj v

Padec nafte, Trumpove carine in Fedovih 320 besed

Tedenski pregled dogajanja na finančnih trgih
17. junij 2018 ob 07:55
Ljubljana - MMC RTV SLO, Reuters

Za povprečnega slovenskega potrošnika je bil zadnji teden na finančnih trgih ugoden: pri ECB-ju še vsaj eno leto ne bodo zvišali obrestne mere, nafta pa je občutno padla in gorivo bo cenejše.

Evropska centralna banka je po četrtkovi seji sporočila, da s koncem leta odpravlja politiko kvantitativnega sproščanja, v okviru katere je od leta 2015 z odkupovanjem obveznic v finančni sistem "dolila" 2500 milijard evrov. Že septembra bo mesečno vsoto, ki jo porabi za odkupovanje obveznic, prepolovila na 15 milijard evrov, konec leta pa se ECB-jeva politika vrača v normalne okvire, s tem pa sledi tudi priprava na prvo višanje obrestne mere po finančni krizi. Trgi so pričakovali, da bi se to lahko zgodilo že junija, a je guverner Mario Draghi signaliziral, da pred jesenjo ne bo zvišal obresti. Za vse, ki imajo posojila s spremenljivo obrestno mero, je to dobra novica. Vsaj še eno leto bodo lahko mirno spali, do takrat pa ne bi bilo slabo razmisliti, ali bodo lahko odplačevali posojilo tudi v primeru, če bo euribor, ki je že dlje časa v negativnem območju, poskočil na tri ali štiri odstotke (kjer je bil pred krizo).

Nafta v tednu cenejša za skoraj pet odstotkov
Cene nafte so konec tedna doživele občuten padec. 159-litrski sod brenta je v četrtek zdrsnil za 80 centov, v petek pa za dva dolarja in pol (oziroma več kot tri odstotke), tako da je njegova vrednost dobrih 73 dolarjev. Savdska Arabija in Rusija, ki sta med največjimi izvoznicami na svetu, sta nakazali, da se bosta na zasedanju Opeca, ki bo 22. junija na Dunaju, zavzeli za zvišanje črpanja. Vprašanje je le, za koliko. S prvim julijem naj bi črpanje poraslo za okrog milijon sodov dnevno. Zadnjih 18 mesecev je Opec v sodelovanju z Rusijo zavezan, da načrpa manj nafte, kar je cene nafte zvišalo na najvišjo raven v treh letih in pol (brent je poskočil nad 80 dolarjev). Mednarodna agencija za nafto je sporočila, da pričakuje umirjanje cen, na strani povpraševanja pa izpostavlja kar nekaj tveganj, med drugim tudi carinsko vojno, v katero se zapletajo gospodarsko najmočnejše države sveta.

Trumpova napoved carin malce stresla Wall Street
Strmi petkov padec cen nafte je sovpadal tudi z dogajanjem na Wall Streetu. Dow Jones je zanihal 280 točk navzdol, potem ko je Trumpova administracija uvedla 25-odstotne carine na kitajsko blago v vrednosti 50 milijard dolarjev, Kitajska pa je odgovorila z enako mero, vključno z obdavčitvijo kmetijskih proizvodov in avtomobilov. Največ, do tri odstotke, so izgubile delnice podjetij Boeing in Caterpillar, ki sta zaradi velikega obsega poslovanja po vsem svetu zelo občutljivi na trgovinske spore. ZDA iz Kitajske letno uvozijo za več kot 500 milijard dolarjev izdelkov in številna podjetja bodo imela zaradi novih carin manjši dobiček. Tudi tehnološki indeks Nasdaq je v petek izgubil nekaj točk in sestopil z rekordne vrednosti. Applove delnice so izgubile odstotek. Pred dnevi je odmevala novica, da bo Apple letos v trgovine poslal 80 milijonov novih iPhonov, kar je 20 odstotkov manj od načrtov pred enim letom.

Dow Jones (ZDA)

25.090 točk

Nasdaq (ZDA)

7.746
DAX30 (Frankfurt)13.010
Nikkei (Tokio)22.851
10-letne am. obvezn.

donos: 2,92 %

10-letne slov. obvezn.donos: 1,14 %
EUR/USD

1,1607

EUR/CHF

1,1577

bitcoin

6.540 USD

nafta brent73,34 USD
zlato

1.279 USD

euribor (6-mesečni)–0,268 %

.

Fed naj bi letos štirikrat zvišal obresti
Zadnji teden je zaznamovala tudi ameriška centralna banka. Fed je v sredo ključno obrestno mero Fed funds pričakovano (drugič letos) zvišal za 0,25 odstotne točke, na raven med 1,75 in dvema odstotkoma. Do konca letošnjega leta naj bi sledili še dve zvišanji, prihodnje leto pa tri. Sveži makroekonomski podatki so spodbudni in nakazujejo že na začetek pregrevanja gospodarstva. Majska inflacija je bila 2,8-odstotna, rast v trgovini na drobno pa 0,8-odstotna, pri čemer je ministrstvo za delo navzgor popravilo tudi aprilsko oceno (z 0,2- na 0,4-odstotno rast). Fed je v poročilu, dolgem le 320 besed, bolj kot ne ponovil besede s prejšnjega sestanka, pri čemer je še nekoliko bolj optimističen pri ocenjevanju gospodarskih napovedi (guverner Jerome Powell pravi, da gre gospodarstvu zelo dobro), prav tako pa ima nekoliko višja inflacijska pričakovanja, pri čemer bo Fed dopuščal inflacijo, višjo od ciljnih dveh odstotkov.

Dobri možnosti za rekordno ekspanzijo
ZDA naj bi imele letos 2,8-odstotno rast BDP-ja, predvideva centralna banka. Največje gospodarstvo sveta raste že deveto leto zapored. Stopnja brezposelnosti je pri 3,8 odstotka najnižja v 18 letih. Do konca leta naj bi se znižala na 3,6 odstotka. Če se bodo ugodna gibanja nadaljevala do junija 2019, bo to najdaljše obdobje ekspanzije v zgodovini. Obstaja sicer kar nekaj tveganj, da se bo rast prihodnje leto ustavila, ker se bo izpraznil naboj konec lanskega leta sprejetih davčnih olajšav, konjunkturo pa še bolj ogrožajo enostranske odločitve predsednika Donalda Trumpa glede carin, tako da svetu grozi trgovinska vojna. Ameriška centralna banka se s tem sicer še ni ukvarjala, morda se bo morala že na naslednjem srečanju, ki bo 31. julija.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
Binder Dandet
# 17.06.2018 ob 08:59
Mesec izsilil povisanje socialnih pomoci? Eni ste res mesecniki.:) Levica je imrla predlog. Ampak jih je sd prehitela s tem zacasnim povisanjem. Sd je koalicijska stranka, levica pa opozicijska. Populizem so se sli vladniki, opozicija sama ne bi mogla trga izglasovat.
Mr.Bong
# 17.06.2018 ob 09:21
Baje, da je naslov te novice 'Padec nafte, Trumpove carine in Fedovih 320 besed'.
Baje, da Luka Mesec v tem članku ni omenjen.
Baje, da so forumaši zgrešili forum......
izo
# 17.06.2018 ob 08:23
lol, zanimivo, kako je enim mesec tak trn v peti, kljub temu, da do sedaj še ni bil nikoli pri kakšnem konkretnem sprejetju zakonodaje, ali recimo v mandatih, ko se se talali tajkunski krediti itd itd. medtem ko tiste, ki so bili, nosite po rokah.
just sayin'..
Bondjanez
# 17.06.2018 ob 08:42
zapravico
Kdo pa igra ?? :-))
grenadir
# 17.06.2018 ob 09:47
Tudi Indija bo uvedla carine za USrA izdelke ... Le tako naprej...
gesan
# 17.06.2018 ob 09:09
izo
# 17.06.2018 ob 08:23
lol, zanimivo, kako je enim mesec tak trn v peti, kljub temu, da do sedaj še ni bil nikoli pri kakšnem konkretnem sprejetju zakonodaje, ali recimo v mandatih, ko se se talali tajkunski krediti itd itd. medtem ko tiste, ki so bili, nosite po rokah.
---------------------------------------
Res je!
Ob tem pa se zrcali še ena zanimivost.
Da on najbolj moti prav tiste, ki tako zagreto sprevrženo še vedno držijo podporo tistim, ki so se evidentno šli tajkunizacijo naše družbe.

Drugače pa tudi mene ni prepričal.
Žal, tudi on je preveč nagnjen v eno stran, da bi mu lahko zaupal stabilnost barke.
Dvomljivec
# 17.06.2018 ob 08:45
Izo, čeprav Mesec še ni bil v vladi je pred volitvami izsili povišanje socialnih pomoči zaradi česar bo morala tehnična vlada še pred volitvami narediti rebalans. Je tudi proti prodaji NLB in ga ne skrbi kako zaslužiti denar ampak samo ve da bi kako ga bi nekje vzel in kako bi ga zapravil
zapravico
# 17.06.2018 ob 08:14
Komaj čakam torek
severnik
# 17.06.2018 ob 10:48
Pričakovati, da bo imelo največje gospodarstvo takšno rast kot manj razviti, je komično.

Za zda je 2.8% rast enormna.
KLIPAN
# 17.06.2018 ob 09:56
@Dvomljivec
"Izo, čeprav Mesec še ni bil v vladi je pred volitvami izsili povišanje socialnih pomoči zaradi česar bo morala tehnična vlada še pred volitvami narediti rebalans. Je tudi proti prodaji NLB in ga ne skrbi kako zaslužiti denar ampak samo ve da bi kako ga bi nekje vzel in kako bi ga zapravil"

Mislim, res grozno!!!!!
Kako sploh lahko obstaja na tem svetu človek, ki predlaga nekaj več denarja za najrevnejše in zaradi katerega imajo najrevnejši učenci zagotovljen topel obrok v šolah. In to leta 2018, a ne?!!! Namesto, da bi podprl 1, 2 milijarde davkoplačevalskega denarja za miljarderje iz orožarske industrije? To res ni normalno, to ni civilizacijsko, to je grozno-dati revežem namesto bogatašem, tej Levici in Mesecu se je res čisto utrgalo, a ne?
Sicer te socialne stanejo kakih 100x manj kot denar, ki ga bomo dali Natu, ampak desni nas prepričujejo, da je denar za socialo potrebno zaslužiti, denar za Nato in orožje pa očitno pada kar z neba.
severnik
# 17.06.2018 ob 09:27
Glede na zamik cen nafte in goriva, bi bil že čas, da gre bencin dol. Vsaj tako ste nekateri trdili.
ms-dante
# 17.06.2018 ob 09:10
Kaka ironija
Clanek o gospodarstvu, financah, ekonomiji, debatirate pa o najvecjem ekonomskem analfabetu v Sloveniji - Mesecu.
twofours44
# 17.06.2018 ob 08:46
@izo
TOČNO TAKO!
Spravljate se na Mesca, ki je uredil socialne prejemke za nekaj tisoč najšibkejših (skupna vrednost cca 50 mio), medtem pa vas ne moti 1,2 miljard za nakup novega orožja, ki ga sploh ne rabimo.
čezplotnik
# 17.06.2018 ob 15:27
Najbolj žalostno je, da lep delež ljudi moti odlična slovenska sociala. To so večinoma tisti, ki zase mislijo, da neznansko veliko ustvarijo, če kot podjetniki izplačajo 3 plače po 800 € in hkrati menijo, da si sami zaslužijo nekajkratnik tega. Samo ena nesreča se jim pripeti pa bodo še kako odvisni od sociale in jo še kako hvalili. Zato pravim, prihodnost je močna socialno demokratična država (tu ne vlečem nobenih povezav s stranko SD) po vzoru severnjaških.

Danes vemo, da je kvaliteta življenja daleč najboljša v severnjaških socialnih demokracijah: Švedska, Dansa, Norveška, Finska. Tam je tudi največja socialna mobilnost, to pomeni, da so potomci bogatašev lahko revni in potomci revežev bogati. Meni lep quote je: "If you want to live an American dream, go to Denmark!" Hkrati vemo, da temu sledi nizka stopnja kriminalitete (ker praktično nihče ni v izgubljenem/brezizhodnem položaju, ko nima ničesar izgubiti), dobro šolstvo itd. Posledično narod raste, ima dobre voditelje. Ne kot v Ameriki, kjer se vsak intelektualec sramuje svojega predsednika.

Slovenski podjetniki, ki "ustvarjajo" in se hkrati pritožujejo nad visoko minimalno plačo in državnimi subvencijami tujim podjetjem (ala Magni, Yaskawi,...) so pa milo rečeno bolj švoh podjetniki. Če ne morejo ustvariti dobička ter višje dodane vrednosti na zaposlenega brez izjemno nizkih plač, izkoriščanja delavcev, podaljševanja delavnika in ostalih neo-kapitalističnih prijemov, lahko svoj kvazi-biznis kar zaprejo.
kingeston
# 17.06.2018 ob 11:22
btw, strahoten padec cene zlata in srebra, zlato najnižje v letošnjem letu dočim srebro nazaj v povprečje.
zanimivo... morda počasi priložnost za nakup

Kaka ironija
Clanek o gospodarstvu, financah, ekonomiji, debatirate pa o najvecjem ekonomskem analfabetu v Sloveniji - Mesecu.


jah, saj veš o čem razpravljajo reveži in analfabeti; o sociali in komu bodo vzeli da bodo oni dobili...
copcop
# 17.06.2018 ob 11:02
KLIPAN
Sicer te socialne stanejo kakih 100x manj kot denar, ki ga bomo dali Natu, ampak desni nas prepričujejo, da je denar za socialo potrebno zaslužiti, denar za Nato in orožje pa očitno pada kar z neba.

O čem govoriš? V proračunu za 2018 imamo predvidenih 9.5 milijarde prihodkov (to je pobranih davkov, trošarin, dividend...), od tega bomo za socialo porabili milijardo evrov , to je 11% proračuna, za obrambo pa 420 milijonov, to je 4.4% proračuna.

Seveda je potrebno denar zaslužiti. Jaz in ostalih 890.000 zaposlenih državljanov Slovenije moramo delati, da nam lahko država preko visokih davkov pobere in denar nameni tistim, ki jim do dela ni, vložijo prošnjo in dobijo 385 € sociale mesečno.
severnik
# 17.06.2018 ob 09:46
Največje gospodarstvo sveta raste 2,8 odstotno??
rubin
# 17.06.2018 ob 16:04
Čezplotnik, lepo povedano. Tudi negotovost je škodljiva za dušo in zdravje in socjalna država omogoča večji mir v duši
ElTorro
# 18.06.2018 ob 10:50
aha, seveda. ko nekdo ustanovi uspešen posel, in to prenese na potomce, ga je treba obdavčit da se mu bo bliskalo. ker samo štart iz nule je pravi štart.


Da, dediščine je treba obdavčiti, to poznajo vse (ali pa vsaj velika večina) razvite kapitalistične države razen Slovenije.

Dejstvo je, da je sistem vendarle naravnan v smeri akumulacije kapitala, in davki na dediščine poskrbijo za to, da se del te akumulacije ob zamenjavi generacij prerazporedi.
K_ris
# 18.06.2018 ob 07:16
@veza

Eni tu še vedno ne veste, kaj pomeni gospodarska rast, meri se od doseženega nivoja naprej, če je neka država imela pred leti velik padec in ima sedaj visoko gospodarsko rast, to pomeni, da bo mogoče kmalu ujela tisto, kar je nekoč izgubila.

Če si s tem želel ciljati na Slovenijo, si ustrelil mimo. Slovenija je že lepo presegla tisto, kar je med krizo izgubila, zdaj pa že nekaj časa rastemo nad to, kar smo kadarkoli imeli.
mb128
# 18.06.2018 ob 01:10
Eh eni ste pa ne samo mesečniki ampak ste celo za Mescem! Na osnovi česa le verjamete, da je socialka za pol leta 385€ predvolilni bombonček?! No streznitev bo prišla jeseni najpozneje pozimi! To bodo eni zijali! To vam zagotavljam že sedaj. Hja moj profesor je znal reči vedež ni revež!
Sicer pa to, da se je nafta pocenila sploh ni dobro. Je znanilec krize kakor je znanilec krize tudi to, da bo Fed še dostikrat zvišal obrestno mero. To je lahko znak pregrevanja ameriškega gospodarstva!
Sicer pa kako kaj kripto valute?! To, da s pomočjo block chain želijo izkoreniniti celo fake news, kar se da brati pod rubriko ZIT, je vsaj po moje dokaj slab znak za cripto. pa tisti pravi cripto a la btc. seveda!
Bom ponovil še enkrat kar sem že zapisal večkrat. Briga me kam kdo vtakne svoj denar meni se pri vsem tem gre samo zato, da na koncu mnogi ne bodo javkali tu gor kot so javkali glede chf kreditov! Jaz se takih igric po sistemu profit moj zguba vaša ne grem.
rubin
# 17.06.2018 ob 15:22
@slovenecsm:"Omogočit je treba, da bodo tisti, ki so sposobni ustvarjat, lažje to delali in da jim bo ostalo več denarja. Saj ta denar ne zapravijo...." se strinjam, omogočiti je potrebno inženirjem in dobrim delavcem več in pobrat tem, ki špilajo šefe z družinskim pedigrejem (beri uvajanje, začetni kapital, dediščine ta starih...) preko obdavčitvije velikih dediščine in bogastev nad miljon, ko denar sam dela denar... Pa res mislite da sedaj ko je akrapovič tako velik da ga fura v razvoju naprej Akrapovič ali njegov sin? Hahaha, to je paradoks neoliberalcev, da mislijo da so bogataši tej ki ustvarjajo razvoj itd. Ne, bogataši majo armado svetovalcev, inženirjev itd in samo plemenitijo denar. Kak propade, v povprečju pa denar raste, se plemeniti in preko dediščine kopiči...
firbec111
# 17.06.2018 ob 11:51
copcop

Seveda je potrebno denar zaslužiti. Jaz in ostalih 890.000 zaposlenih državljanov Slovenije moramo delati, da nam lahko država preko visokih davkov pobere in denar nameni tistim, ki jim do dela ni, vložijo prošnjo in dobijo 385 € sociale mesečno

in če boš imel prometno in boš ostal brez službe boš vesel da ti bo država prispevala 400 namesto 100 eur na mesec. Problem so delovna mesta i n ne višina sociale
slovencsm
# 17.06.2018 ob 10:47
No, malo se umirite. Izo je mogoče malo nespretno izpostavil en primer, ki pa le nakazuje, kako je bivša vlada delovala. ne moreš samo socialo dvigat in se zgovarjat na bogate. Imamo demokracijo, kjer nekateri bolj delajo in uspejo, drugi manj. Omogočit je treba, da bodo tisti, ki so sposobni ustvarjat, lažje to delali in da jim bo ostalo več denarja. Saj ta denar ne zapravijo samo zase. Večina ga investira naprej in imamo vsi od tega koristi. Pa ta manija glede bogatih je tut kr neki. Pri nas je količnik med bogatimi in revnimi 25 kar je eden nižjih v svetu. To pomeni, da razlike niso tako velike. Nekateri članki so bili na to temo zavajujoči. Pri nižjemu sloju so kazali neto prihodke, pri bogatejšemu pa bruto. In pol so govorili, kakšna je razlika. A sploh veste, koliko davka prispevajo bogati pri vsaki svoji plači?
Drugače pa jaz sem za zvišanje socialne pomoči ampak samo v primeru, ko ni dela. ne pa da se to izkorišča, ker je min. plača skoraj enaka kot socialne podpore skupaj. To pa ni ok. Je bolje, da država zniža obdavčitev in se bo bolj splačalo delati, ker bodo neto plače višje, kot pa da se zvišuje socialna podpora.
bi pa izpostavil nekaj, kar tukaj na forumu nihče noče. pa je velik problem. Bivša Cerarjeva vlada je do sedaj največ zaposlovala v javnemu sektorju. 8 do 10 tisoč novih ljudi. To pa je katastrofa. namesti, da bi javni sektor zmanjševali in pošiljali ljudi v gospodarstvo delat (tam namreč delavcev primankuje), so šli večat javni sektor. Torej tisti del, ki denar troši.
In klipan ter ostali socialci. Dajte že enkrat razumet, da najprej moraš ustvarit, da potem lahko trošiš. In kljub dobri gospodarski rasti nismo speljali nobene reforme za slabe čase. Pa dolga tudi ne vračamo, čeprav smo se nedolgo nazaj močno zadolžili. V dobrih časih se dela tisto, kar se v slabih bistveno težje in bolj boleče. In tukaj je levica držala štango bivši vladi ter je soodgovorna za to, ko bomo v slabih časih spet gagali.
In na koncu samo še to. V svetu v demokratičnih ureditva se menjajo desne in leve vlade, da se ustvarja neko zdravo ravnotežje. Pri nas pa vsi pljuvajo po desni vladi pri čemer imamo že 10 let leve vlade in posledično večje trošenje države, višjo stopnjo korupcije (logično, saj se ne menja oblast, ki bi kontrolirala bivše oblastnike) in brezvoljne ljudi. ta vlada se je ukvarjala z LGTB ideologijami, sama sabo in JJ. Država in ljudje jih niso zanimali. Zadnji čas, da se spokajo in da pride nasprotni pol, ker drugače bo šlo vse samo še bolj dol.
ElTorro
# 18.06.2018 ob 11:47
Kaj pa si omilil, če gre neenakost navzgor hitreje kot kdarkoli? Poten si kvečjemu to vzpodbudil.

Prosim da podaš tvoje videnje mehanizma, preko katerega davek na visoke dediščine vzpodbuja koncentracijo kapitala.

Davek na dediščine v ZDA obstaja že vsaj 100 let. Kako je torej domnevna rast neenakosti posledica tega davka?

"Prisvojijo"? Kvečjemu ga ustvarijo, kar pa je res
Vseeno je, kako temu rečeš. Dejstvo je, da ga velika večina pristane v rokah bogatih.
firbec111
# 18.06.2018 ob 11:10
ElTorro

se strinjam s teboj samo kako to točno deluje v Ameriki, glede na to da je denar še vedno v rokah starih družin( Morgan, Rockefeller, Rothschild). Ni glih neko uspešno prerazporejanje
ElTorro
# 18.06.2018 ob 11:04
@Barak
Zakaj prerazporejati? Ker večini družb (tudi najbolj kapitalističnih kot so ZDA) vendarle ni v interesu, da se vso premoženje skoncentrira v rokah peščice posameznikov.

Zakaj ob menjavi generacije? Ker je takrat najboljši čas za to. Vsekakor boljši od vsakoletnega obračuna premoženjskega davka na celotno premoženje vseh davčnih zavezancev.
kingeston
# 18.06.2018 ob 10:27
Slovenski podjetniki, ki "ustvarjajo" in se hkrati pritožujejo nad visoko minimalno plačo in državnimi subvencijami tujim podjetjem (ala Magni, Yaskawi,...) so pa milo rečeno bolj švoh podjetniki. Če ne morejo ustvariti dobička ter višje dodane vrednosti na zaposlenega brez izjemno nizkih plač, izkoriščanja delavcev, podaljševanja delavnika in ostalih neo-kapitalističnih prijemov, lahko svoj kvazi-biznis kar zaprejo.

še sreča da imamo veliko ljudi ki se tega zavedajo in bodo pljunili v roke in začeli ustanavljati uspešna in visoko dobičkonosna podjetja, in bodo takšni nizkocenivniki kar zapirali vrata...

vsaka čast !!

lahko izvem koliko takšnih delovnih mest ste že ustvarili v življenju?
rubin
# 18.06.2018 ob 00:03
Pri nas je sicer specifika da je veliko podjetij menedžersko okradenih in preko raznih tovarišijskih kreditov... V razvitem kapitalizmu pa je že praktično pravilo da so starši podjetnika če ne drugega premožni. Pustimo stati redke izjeme
rubin
# 17.06.2018 ob 23:23
Verjamem da bi, če bi dobil že vpeljan posel in začetni kapital od starih, kot v veliki večini primerov podjetništva.
veza
# 17.06.2018 ob 22:02
Eni tu še vedno ne veste, kaj pomeni gospodarska rast, meri se od doseženega nivoja naprej, če je neka država imela pred leti velik padec in ima sedaj visoko gospodarsko rast, to pomeni, da bo mogoče kmalu ujela tisto, kar je nekoč izgubila.
SamoRes
# 17.06.2018 ob 14:36
Kako pa vas tu nekatere premetava ob omembi Luke Meseca in povišanju socialnih pomoči. A ste tisti, ki se gredo podjetnike in imajo zaposlena dva bosanca za 500e na mesec, sami pa vozijo nemškega terenca s prevrtenimi kilometri in s sončnimi očali stojijo v armani majčki iz velike kladuše ter se delajo pomembne ob šanku?
Uboge pare, vsak revež ima več dostojanstva kot vi, ki se spravljate na najšibkejše.
fiston
# 17.06.2018 ob 14:24
@kingeston btw, strahoten padec cene zlata in srebra, zlato najnižje v letošnjem letu dočim srebro nazaj v povprečje.
zanimivo... morda počasi priložnost za nakup


No ravno strahoten padec cene zlata ni, tam recimo 6% ni ravno strahotno. Zdaj če gledaš v evrih je padec samo 2%, ker je tudi evro padel proti dolarju, recimo iz 1,25 na 1,16.
Tako je padec cene zlata praktično samo na račun močnejšega dolarja. Ameri bodo še dvigovali obrestno mero, kar bi moralo pomeniti močnejši dolar, tako da bi potem moralo zlato še pasti. No tudi evro bi moral izgubljati proti dolarju, glede na to da naj ne bi še 1 leto dvignili obrestne mere.
Verjetno bi bilo za rast potrebno kaj drugega, ali kaka večja korekcija na delnicah, glede na to, da sesutja ravno ne pričakujem še, ali pa kake politične razmere.
Tako da če ne bi nič od tega, je bolj verjetno prej še kakih 1240 ali nižje, kot pa da bi bila kaka občutna rast. Sicer v evrih spet ne bo toliko, ker bo verjetno tudi evro izgubljal proti dolarju.
No če bo dolar izgubljal, bo pa zlato raslo in tudi evro, tako da če zlato raste ali pada samo zaradi tega, potem kaj dosti učinka ni za nas.
No saj močnejši dolar tudi zniža ceno nafte v dolarjih, ampak gre dol tudi evro, tako da se potem za nas ne poceni kaj dosti. Če so pa vzroki drugje, recimo manj načrpajo, ali večje povpraševanje, potem se pa pozna.
Na te razlike samo na račun močnejšega ali šibkejšega dolarja pa nekega učinka ni.
copcop
# 17.06.2018 ob 13:18
firbec111
in če boš imel prometno in boš ostal brez službe boš vesel da ti bo država prispevala 400 namesto 100 eur na mesec. Problem so delovna mesta i n ne višina sociale

O čem govoriš? Če bom imel prometno in bom zaradi poškodbe odsoten, bom prejemal nadmestilo za bolniško odsotnost v višini 80% plače iz zdravstvenega zavarovanja. Zdravstveno zavarovanje ni sociala. Če bom trajno invaliden in nezmožen dela bom zaprosil za invalidsko upokojitev. Pokojnina ni sociala.

Delovna mesta niso problem, podjetja morajo zaradi nezapolnjenih delovnih mest celo uvažati delovno silo. Kljub temu, da je na zavodu za zaposlovanje še vedno 70.000 nezaposlenih.

Očitno socialci raje prejemajo socialo, kot se zaposlijo. Zato je višina sociale problem.
boboman
# 17.06.2018 ob 12:06
Mesec? zakaj, ker v zivljenju se ni opravil 1 samega dne zaposlitve-dela, kjer je dokoncal le sredno solo, in ze veck ko desetletje zivi "od zraka" ce verjamete...enostavno je zastavonosa novodbnih pridanicev...pijavk ki se bojo prisesale na sistem, tako kod se je on. Takih ne rabimo, pogovarja se o delitvi socialne pogace, pa ni v zivljenju z lastnimi rokami 1 tolarja ali evra zasluzil...
ElTorro
# 19.06.2018 ob 22:50
@kingeston
Ne razumem, kako je npr. 30% davek na dediščine nad 300.000 EUR enak "pošiljanju v svet brez beliča"?

Prav tako očitno nisi razumel "prerazporejanja".....ne gre za to, da se bogatemu ob smrti vse vzame in razdeli revnim....gre za davek, ki gre v proračun....posredna posledica je, da preostali davkoplačevalci plačajo nekoliko manj davkov.

Dvomim, da bodo revni "zagonili" tisti odstotek, ki bi ga recimo prihranili, če vrnemo nižjo stopnjo DDV na 8,5%....
nuLanuLa
# 18.06.2018 ob 15:44
Malo bolj na široko, kako je 3,8% nezaposlenost pravzaprav 23%.

In če je ta številka tako gladko statistično zlagana, kako lahko verjamem katerikoli drugi?
nuLanuLa
# 18.06.2018 ob 14:14
Ja, kdor verjame ameriškim uradnim podatkom, bo spet nepripravljen na krizo, kot je bil na zadnjo. Večina teh ameriških številk je zlaganih. In zanimivo, koliko besed so že izumili borzniki za padec vrednosti - korekcija, nihanje... V svetu tračev (kaj drugega pa je borza) je pač vsaka beseda važna.

http://www.shadowstats.c
om/
ElTorro
# 18.06.2018 ob 12:38
El toro, sigurno bi bilo pravicneje da bi vsakemu pripadalo do dvesto tisoč evrov stanovanje brez davka, kot primarno bivališče, nadalje pa progresivna obdavčitev.


Neobdavčen del nepremičnine ima določene težave:
- pomeni da lastnik nepremičnine plača enako davka (nič) kot najemnik, čeprav je lastnik nedvomno premožnejši
- daje možnost lastniku večih nepremičnin, da ima v vsaki od njih primarno prebivališče kak njegov družinski član, in potem dejansko lahko obdavčiš le tiste res največje nepremičninske mogotce

Jaz ne vidim problema v enotni obdavčitvi nepremičnin (z višjim davkom za prazne nepremičnine). Že sedaj vsi plačujemo davek, le da se mu reče Nadomestilo. To nadomestilo je v povprečju pri manj vrednih stanovanjih višje (kot odstotek vrednosti nepremičnine), pri več vrednih pa nižje.
V povprečju bomo torej pri prehodu na enotni davek glede na vrednost prišli do tega, da bodo lastniki manj vrednih nepremičnin plačali manj davka, kot ga plačujejo sedaj, lastniki več vrednih pa več. Če bo seveda skupen znesek nepremičninskega davka enak skupnemu znesku sedanjega NUSZ.

Povsod pa tudi ni treba imeti progresivnosti....
ElTorro
# 18.06.2018 ob 12:32
Vidiš el torro, ne ločiš med kapitalom in naravnim virom. V parcelo se ne vlaga, ker je od vedno tam.

Davek se plača na oboje, tako da ločevanje s tega vidika ni potrebno.
BarakOrkbama
# 18.06.2018 ob 12:28
@rubin
To je posledica raznih državnih vzpodbud za nabavo nepremičnin (davčne olajšave, ceneni krediti ipd), ki so poslale cene v nebo.
ElTorro
# 18.06.2018 ob 12:28
@Barak
5 milijonov je oprostitev na osebo. Trije dediči - 15 milijonov.
Stroški odvetnikov se v takšnih primerih merijo v deset tisočih dolarjev. Ni zanemarljivo, ni pa tudi bistven del premoženja.
Še zmeraj pod črto revni, povprečni in nadpovprečni ne plačajo nič, bogati plačajo malo, zelo bogati pa več. Boš moral najti nek drug mehanizem, preko katerega davek na dediščino pospešuje akumulacijo kapitala.

Lahko obračaš in preusmerjaš kolikor hočeš, ampak nič od tega, kar govoriš ne podpira tvoje izjave, da rast skupnega bogastva sama po sebi pomeni, da se bogastvo ne more koncentrirati v rokah peščice.
Konec koncev tudi sam praviš, da se bogastvo vse bolj koncentira. Kako, če to ni možno, ker se ustvarja novo bogastvo?
rubin
# 18.06.2018 ob 12:28
Vidiš el torro, ne ločiš med kapitalom in naravnim virom. V parcelo se ne vlaga, ker je od vedno tam. Vlaga se kvečjemu v zgradbo nad njo, ki pa je manjša vrednost od same parcele v Manhattnu
rubin
# 18.06.2018 ob 12:26
Sicer pa da, tvoj predlog bi bil vsekakor pravičnejši
rubin
# 18.06.2018 ob 12:26
El toro, sigurno bi bilo pravicneje da bi vsakemu pripadalo do dvesto tisoč evrov stanovanje brez davka, kot primarno bivališče, nadalje pa progresivna obdavčitev.
rubin
# 18.06.2018 ob 12:24
Barack Obama, nebi rekel dq gre vsem bolje, če niti srednji razred ne more priti do svojega doma Oz s težavo plača najem! Revni pa ali so v eni ušivi sobici ali gnijejo pri starših. Mam sorodnike v ZDA, vedo iz prve roke...
https://www.google.com/url?sa=t&sour
ce=web&rct=j&url=https://amp.cnn
.com/money/2015/06/24/real_estate/housin
g-middle-class-rent-affordability/index.html&ved=2ahUKEw
jd95vk_tzbAhXF26QKHck1CTsQFjACegQIARAB&a
mp;usg=AOvVaw2Cem1pClW5Dme0O-sxpS-K&ampcf=1
ElTorro
# 18.06.2018 ob 12:23
@rubin
Lastnik parcele na Manhattnu vsako leto plača kar nekaj nepremičninskega davka. Če je parcela vredna več kot je meja obdavčitve, tudi vsak rod plača davek na dediščino, ko podeduje to parcelo.

Kaj je po tvojem bolj pravično? Da se parcelo in zgradbo nacionalizira ko se povrne začetni vložek? Kdo bo potem sploh kaj kam vlagal?
BarakOrkbama
# 18.06.2018 ob 12:14
@ElTorro
V ZDA je meja za davek na dediščino $5 milijonov. Vsak, ki ima toliko denarja, si lahko privošči dobrega odvetnika in računovodjo, tako da ta teorija ne bo držala.
5 milijonov je mali denar za ameriške bogataše in ta oseba bi morala nezanemarljov del premoženja plačati za odvetnike, da bi se izognila davku.

Vseeno je, kakšno besedo uporabiš in kako gledaš na to. Dejstvo je, da večina novega bogastva konča (da, "konča", ta beseda ne implicira ničesar) v rokah bogatih, zato ustvarjanje novega bogastva nikakor ne pomeni, da le-to ne more biti v rokah le peščice.
Ni vseeno katero besedo uporabiš, iz prej omenjenih razlogov. Torej pomembno je, da ne dobijo vsega novega bogastva, ker potem so tudi ostali še vedno na boljšem vsako leto. Zakaj naj bi bilo pomembno ali problematično, da so nekateri bolj na boljšem, če so vsi ostali tudi na boljšem?
rubin
# 18.06.2018 ob 12:10
Btw, naravni vir se ne seli iz države:)
rubin
# 18.06.2018 ob 12:08
El toro, v primeru naravnih virov je renta čista kraja. Kako drugače definiraš tretji rod lastnikov parcele na Manhattnu, ki je z najemninami že stokrat poplačala začetni vložek in sedaj lastnik pije šampanjec in pobere pol plače revežu da ima kje bivati?
Kazalo