Zlato je več kot desetletje poznalo le pot navzgor. Od leta 2011 se je cena dvignila sedemkratno in septembra 2011 dosegla zgodovinski vrh pri 1.920 dolarjih. Zlate mrzlice je zdaj konec, v torek dopoldne je cena padla na 1.320 dolarjev. Foto: EPA
Zlato je več kot desetletje poznalo le pot navzgor. Od leta 2011 se je cena dvignila sedemkratno in septembra 2011 dosegla zgodovinski vrh pri 1.920 dolarjih. Zlate mrzlice je zdaj konec, v torek dopoldne je cena padla na 1.320 dolarjev. Foto: EPA
Krka
Na Ljubljanski borzi je bilo v torek največ prometa, dobrih 500 tisoč evrov, s Krkinimi delnicami, ki so poskočile za dobra dva odstotka, na 48,6 evra. To je največ v zadnjih treh tednih. Foto: MMC RTV SLO/ T.O.

Vedno bolj postaja jasno, da je več kot desetletje dolgega bikovskega gibanja cen zlata konec. V ponedeljek je v samo nekaj urah cena padla za več kot sto dolarjev, kar je največji absolutni padec v zgodovini, medtem ko je odstotkovno znižanje (8,7 odstotka) največje po letu 1983. Naložba v zlato je v času gospodarskih pretresov in evropske dolžniške krize dolgo veljala za varno zatočišče, njegovo ceno pa so v nebo potiskale zlasti številne likvidnostne "akrobacije" največjih centralnih bank. Veselice je konec. Danes je cena padla na 1.320 dolarjev, ob 10.30 pa je znašala 1.370 dolarjev.

Nafta brent pod psihološko mejo
Pri bankah Credit Suisse, Société Générale in Goldman Sachs so v zadnjem mesecu svoje stranke posvarili, da je bikovskega gibanja konec. Svoje je dodala tudi ciprska kriza, saj bo morala država odprodati del svojih zlatih rezerv. V sozvočju s plemenitimi kovinami so šle navzdol tudi surovine. Cena nafte vrste brent je prvič po lanskem juliju pod sto dolarji. Strokovnjaki znižujejo napovedi o svetovnem povpraševanju po nafti. Letos naj bi to znašalo 795 tisoč sodov dnevno, kar je 25 tisoč sodov manj kot v prejšnji napovedi.

Kitajski BDP porasel manj od pričakovanj
Pretresi na trgu surovin so vplivali tudi na Wall Street, ki je do prejšnjega tedna redno podiral rekorde. Delniški indeks S & P 500 se je v ponedeljek znižal za 2,3 odstotka, kar je največ v zadnje pol leta. Eden izmed vzrokov za pesimizem so bili tudi neprepričljivi kitajski makroekonomski podatki. Gospodarska rast je bila v prvem četrtletju 7,7-odstotna v primerjavi z istim lanskim obdobjem. To je malce več od napovedi kitajske vlade, toda manj od pričakovanj ekonomistov, ki so upali na osemodstotno rast. Kitajska rast je bila v zadnjih treh desetletjih v povprečju desetodstotna.

Tečaji delnic na Lj. borzi (16. april):

PETROL

+2,73 %

216,00 EUR

MERCATOR
+2,21 %

110,90

KRKA

+2,11 %

48,50
TELEKOM

+2,14 %

86,00
ZAV. TRIGLAV

+1,09 %

18,50

GORENJE

-0,47 %

4,225

NOVA KBM

-5,33 %

0,80

LUKA KOPER

-6,93 %

7,906


Vodilne delnice pridobile več kot dva odstotka
Na Ljubljanski borzi je bilo torkovo trgovanje občutno pozitivno. Indeks SBI TOP se je po dvoodstotni rasti vrnil v območje nad 600 točk. Veseli, da je promet s petimi delnicami presegel mejo 200 tisoč evrov (Krka, Petrol, Mercator, Pozavarovalnica Sava, Zavarovalnica Triglav), tečaji teh delnic pa so porasli za okrog dva odstotka. Največja rast je uspela Petrolu, s katerim so se posli sklepali do 217,95 evra. Nekaj optimizma je na naš trg prejšnji teden vnesel finančni minister Uroš Čufer, ki je napovedal hitro privatizacijo vsaj enega ali dveh podjetij.