Čeprav se je cena nafte v petek spet strmo spustila (za štiri odstotke), je Wall Street ostal kar miren, saj je elitni Dow Jones izgubil le 0,13 odstotka. Na tedenski ravni je Dow pridobil okrog dva odstotka in pol, tehnološki Nasdaq pa skoraj štiri odstotke, kar pomeni najboljši teden za tehnološki sektor po lanskem juliju. Foto: Reuters
Čeprav se je cena nafte v petek spet strmo spustila (za štiri odstotke), je Wall Street ostal kar miren, saj je elitni Dow Jones izgubil le 0,13 odstotka. Na tedenski ravni je Dow pridobil okrog dva odstotka in pol, tehnološki Nasdaq pa skoraj štiri odstotke, kar pomeni najboljši teden za tehnološki sektor po lanskem juliju. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je zadnji teden poskočil za 4,7 odstotka, čeprav se je v petek njegova vrednost znižala za 0,8 odstotka, potem ko so se Volkswagnove delnice pocenile za dobre tri odstotke. Podjetje bo imelo zaradi afere Dieselgate v ZDA večje stroške od načrtovanih 6,7 milijarde evrov. Foto: Reuters
Zaloge ameriške surove nafte so porasle še za dobra dva milijona sodov in pri 504,1 milijona sodov dosegle novo rekordno vrednost. To je v petek precej zbilo ceno nafte (brent je padel tudi pod 33 dolarjev), potem ko je bilo v sredo in četrtek opaziti veliko optimizma zaradi sodelovanja Irana z Opecom glede zamrznitve količin načrpane nafte. Foto: Reuters
Petrol
Na Ljubljanski borzi je zadnji teden dogajanje popestrila le prodaja večjega svežnja delnic Petrola. Sklad obrtnikov in podjetnikov je namreč v torek v svežnju prodal za pet milijonov evrov delnic Petrola kupcu s trgovalnim računom na Splitski banki. Neuradno naj bi šlo za hrvaške pokojninske sklade. Na tedenski ravni se je tečaj Petrola okrepil za dober odstotek, na 262 evrov. Indeks SBITOP (675 točk) se je v petih dneh prav tako zvišal za nekaj več kot odstotek, a je v primerjavi z začetkom leta še vefdno tri odstotke nižje. Foto: BoBo

Vseevropski delniški indeks FTSEurofirst 300 (1.285 točk) je v petih dneh poskočil za 4,3 odstotka, kar pomeni najboljši teden po oktobru. Najbolj so se dražile delnice bančnih in energetskih podjetij, ki so bile na začetku leta najbolj na udaru. Newyorški Dow Jones je na tedenski ravni pridobil okrog dva odstotka in pol, kar je največ letos, tehnološki Nasdaq pa skoraj štiri odstotke, kar pomeni najboljši teden za tehnološki sektor po lanskem juliju. Je po vsem hudem, kar so letos doživeli vlagatelji, res prišel čas za preobrat? O tem je še prezgodaj soditi.

Negativne obresti pomenijo nevarnost
Bruce Stout, upravljavec naložbenega sklada Murray International, nad dogajanjem letos ni presenečen in meni, da se je treba pripraviti na nove padce. "Veliko je težav, ki nas lahko skrbijo in smo jih predolgo pometali pod preprogo. Zahodni trgi so zaradi pomoči centralnih bank in kvantitativnega sproščanja močno pridobivali. Ta politika je povzročila veliko nenačrtovanih posledic, med njimi negativne obrestne mere. Še nikoli nismo videli, da bi lastnike depozitov kaznovali, ker so vložili denar v švicarske ali nemške banke. To je nevarno, saj negativne depozitne obrestne mere povzročajo odliv denarja iz bančnega sistema. Naslednja grožnja je deflacija, česar trenutno cene delnic še ne odražajo. Letošnji padci delniških trgov so le trezen odziv vlagateljev na dogajanje po svetu in na to, da je kredibilnost centralnih bank vedno manjša," je v intervjuju za The Telegraph izjavil Stout. V istem časniku so se o nevarnostih negativnih obrestnih mer precej razpisali. Opozarjajo, da gre za zelo nevaren eksperiment, ki prinaša nova tveganje za finančno stabilnost, finančnim ustanovam pa predstavlja poseben davek.

ECB v še ohlapnejšo denarno politiko
Odkar je Japonska centralna banka presenetljivo uvedla negativno depozitno obrestno mero, so delnice japonskih bank izgubile že tretjino vrednosti, podobno strmo pa so šle letos navzdol tudi največje evropske banke. Evropska centralna banka naj bi na naslednjem sestanku 10. marca še za deset bazičnih točk globlje v negativno območje (torej na -0,4 odstotka) znižala depozitno obrestno mero, analitiki pa tudi pričakujejo, da bo ECB okrepil program kvantitativnega sproščanja, v okviru katerega trenutno odkupi mesečno za 60 milijard evrov državnih obveznic. Vedno bolj se torej zdi, da centralnim bankam zmanjkuje pravih rešitev v boju zoper anemično gospodarsko rast, velika sreča pa je, da svetovnemu gospodarstvu vendarle ne grozi recesija. Tako meni tudi John Paulson, upravljavec tveganih skladov, ki ga najbolj skrbi zdravje kitajskega bančnega sistema. Ta se je močno napihnil - vrednost aktive kitajskih bank znaša že 30 tisoč milijard dolarjev, potem ko je bila leta 2008 le okrog 9 tisoč milijard.

Dow Jones (ZDA)

16.391 točk

Nasdaq (ZDA)4.504
DAX30 (Frankfurt)9.388
Nikkei (Tokio)15.967
10-letne slov. obv.donos: 1,66
10-letne am. obvezn.donos: 1,75
EUR/USD

1,1133

EUR/CHF

1,102

bitcoin422 USD
nafta brent33,08 USD
zlato

1.228 USD

euribor (6-mesečni)-0,124 %


Funt v kratkem izgubil desetino vrednosti

Evro je v petek zdrsnil vse do 1,1067 in na tedenski ravni v primerjavi z dolarjem izgubil največ letos. Status varnega zatočišča ima vedno bolj japonski jen. V primerjavi z evrom je jen v petek pri 125,32 jena za evro dosegel najvišjo raven v zadnjih dveh letih in pol. Na deviznih trgih je bil v zadnjem tednu precej pod drobnogledom britanski funt. Bolj kot se Velika Britanija spogleduje z odhodom iz Evropske unije, bolj trpi funt. Od sredine novembra je v primerjavi z evrom z 1,43 evra za funt padel pod 1,28 evra, mu je pa v petek "na pomoč" priskočil francoski predsednik Hollande, ki je izrazil upanje, da bo Unija na vrhu v Bruslju dosegla dogovor z Veliko Britanijo, da ostane del EU-ja. Ne le morebiten "brexit", krivec za takšno gibanje funta so tudi slabši britanski makroekonomski podatki, kar močno zmanjšuje verjetnost, da bo Britanska centralna banka zvišala obrestno mero. Bolj kot inflacija Otoku grozi deflacija. "Trenutno ni čas za dvig obresti," je priznal tudi prvi mož centralne banke Mark Carney. Terminske pogodbe kažejo, da pred koncem leta 2017 dviga obresti ne bo.
V petek spet občutna pocenitev nafte
Nafta še naprej močno niha v eno in drugo smer. Zaradi novic o skorajšnjem Opecovem dogovoru o zamrznitvi proizvodnje je brent sredi tedna "potegnil" nad 35 dolarjev, toda zamrznitev je eno, znižanje proizvodnje pa drugo. In tisti, ki si želijo višjih cen nafte, upajo predvsem na znižanje proizvodnje. Zato je sledil padec pod 33 dolarjev. Zadnje novice pravijo, da naj bi se največje proizvajalke o tem poskušale dogovoriti na začetku marca, s čimer bi preprečile preplavljenost trga z nafto. Zaloge ameriške surove nafte so porasle še za dobra dva milijona sodov in pri 504,1 milijona sodov dosegle novo rekordno vrednost. Tudi to je v petek precej zbilo ceno nafte in brent je padel pod 33 dolarjev, kar pomeni štiriodstotni enodnevni padec.

Bernanke o korelaciji delnice - nafta
Dogajanje z nafto je vznemirilo tudi nekdanjega guvernerja Zveznih rezerv Bena Bernankeja, ki je v svojem blogu pisal o povezanosti med gibanjem cen nafte in delnic ter poskušal ugotoviti, ali sta oba naložbena razreda res tako zelo povezana. Ali sprememba cene ene od teh naložb vpliva na drugo in, če je res tako, zakaj. Zelo očitno je bilo to prejšnji teden, v četrtek. Delniški trgi so bili na kolenih, potem pa je "udarila" novica, da se države Opeca pripravljajo na začetek pogovorov o znižanju proizvodnje. Nafta je takrat močno poskočila, delniški indeksi pa so sledili nafti. V naslednjih treh dneh je sledila močna rast tako delnic kot nafte. V letu 2015 so delnice in nafta v istem dnevu padli 85-krat, kar je najpogosteje doslej. Zanimivo, saj pred finančno krizo 2008 ni bilo nobene posebne korelacije med cenami nafte in tečaji delnic.