Delniški trgi so v zadnjem obdobju predvsem pod vplivom dejavnosti centralnih bank na obeh straneh Atlantika. Medtem ko je ECB v četrtek napovedal nove ukrepe za spodbujanje gospodarstva (vlagatelji so pričakovali še pogumnejše odločitve guvernerja Draghija), pa se ameriški Fed pripravlja na prvo zvišanje obrestne mere Fed funds po letu 2016. To se bo verjetno zgodilo na zasedanju 15. in 16. decembra. Foto: Reuters
Delniški trgi so v zadnjem obdobju predvsem pod vplivom dejavnosti centralnih bank na obeh straneh Atlantika. Medtem ko je ECB v četrtek napovedal nove ukrepe za spodbujanje gospodarstva (vlagatelji so pričakovali še pogumnejše odločitve guvernerja Draghija), pa se ameriški Fed pripravlja na prvo zvišanje obrestne mere Fed funds po letu 2016. To se bo verjetno zgodilo na zasedanju 15. in 16. decembra. Foto: Reuters
Kje je dno? Cene surove nafte so bile lani poleti še nad sto dolarji za 159-litrski sod, zdaj pa so zdrsnile pod 40 dolarjev. Opec padanje cen mirno opazuje in se ne odziva z znižanjem proizvodnih kvot. Še več, številne članice črpajo rekordne količine. Foto: AP

Savdijci nameravajo za 1,2 milijarde dolarjev zgraditi tisoč metrov visok nebotičnik. V zgodovini se je pogosto izkazalo, da so takšni projekti nastajali v trenutku, ko imajo vlagatelji preveliko zaupanje v prihodnost in ko pohlep preveč megli razum. Gradnja trenutno največjega nebotičnika Burdž Kalifa (828 m) se je začela leta 2007 (tik pred izbruhom največje finančne krize po veliki depresiji, ki je na rob bankrota pahnila tudi Dubaj), gradnja stolpa Tajpej 101 (509 m) leta 2000 (pred pokom delnic spletnih podjetij), začetku gradnje slovitega stolpa Petronas Towers v Kuala Lumpurju (452 m) pa je v 90. letih sledila azijska kriza, ki je prizadela t. i. azijske tigre, med njimi tudi Malezijo.
Je Draghi razočaral ali ne?
Tudi zdaj so razviti delniški trgi ovrednoteni precej visoko, vendar se precej spretno izogibajo večjemu popravku navzdol, kar je predvsem posledica politike centralnih bank, ki z izrednimi likvidnostnimi ukrepi bolj kot gospodarstvu pomagajo tečajem delnic. Po četrtkovi seji evropske centralne banke sicer ni videti, da bi nova napoved spodbud pomagala evropskim trgom. "Menim, da Draghi ni razočaral, saj je v četrtek dejansko okrepil program monetarnega sproščanja, ki naj bi oživil gospodarsko rast. Zakaj so se trgi v četrtek odzvali tako negativno, lahko le ugibamo. Z nogometno prispodobo bi rekli, da je bil to strel na prvo žogo, vendar zgrešen. V petek so borzniki že zajeli sapo in prišli do spoznanja, da Draghi vendarle ni požrl obljube, ki jo je dal oktobra," je za Finančne krivulje na Valu 202 povedal Slavko Rogan, direktor upravljanja premoženja pri Alta skladih.
Kitajski izvoz spet nazadoval
Že res, da so trgi po krepkem četrtkovem padcu hitro zajeli sapo, a so jo včeraj spet izgubili. Tokrat so slabi impulzi prišli iz Kitajske, kjer je novembra izvoz v primerjavi z istim mesecem lani nazadoval za 6,8 odstotka. To je že peti zaporedni mesečni padec. Novica je včeraj skoraj dva odstotka nižje potisnila osrednji delniški indeks v Šanghaju, medtem ko je tokijski Nikkei izgubil odstotek, čeprav se je japonsko gospodarstvo v tretjem četrtletju vendarle izognilo drugemu zaporednemu padcu BDP-ja, kar uradno pomeni recesijo. Če je prvi podatek kazal, da je japonski BDP padel za 0,8 odstotka, je v resnici porasel za odstotek. Višji padci delniških so bili v Evropi. Frankfurtski DAX30 je zanihal do 10.616 točk navzdol, kar pomeni debela dva odstotka. Dow Jones (17.568 točk) je izgubil slab odstotek.

Tečaji delnic na Lj. borzi (8. december):

INTEREUROPA

+4,00 %

0,52 EUR
GORENJE+2,07 %4,25
SAVA RE+0,69 %13,80
LUKA KOPER+0,43 %23,14
KRKA

-0,32 %

62,60
ZAV. TRIGLAV

-0,37 %

24,01
TELEKOM-1,34 %77,50
PETROL-1,68 %252,20


Cena nafte brent prvič po letu 2009 pod 40 dolarji
V središču pozornosti je ta teden nafta. Po ponedeljkovem več kot petodstotnem "sesutju" je včeraj sledil še en sunek navzdol, ki je 159-litrski sod nafte brent prvič po letu 2009 potisnil pod 40 dolarjev. Naftni trgovci so očitno razočarani nad petkovim zasedanjem članic držav Opeca, na katerem so kvote za črpanje ostale nespremenjene. Prejšnji teden je bilo kar nekaj ugibanj, da bi utegnila Savdska Arabija predlagati znižanje proizvodnje, vendar se to ni zgodilo. Še več, številne članice črpajo rekordne količine, vsaj presežna ponudba pa seveda na cene nafte (v sozvočju s šibkejšim povpraševanjem) vpliva negativno. Nekateri celo napoveduje, da bi lahko nafta padla vse do 20 dolarjev, večina pa vendarle meni, da cena dosti nižje ne bo šla več, saj bo Savdska Arabija, ki ima več kot 20-odstotni proračunski primanjkljaj, prisiljena ukrepati.

Naslednje leto cene najbrž med 40 in 60 dolarji
"Odziv na naftnem trgu, ki smo mu bili priča po zasedanju Opeca, je bil pričakovan. Čeprav nadaljnji kratkoročni padci in višja volatilnost niso izključeni, bi lahko sektor predstavljal lepo priložnost za dolgoročne varčevalce. Letos se bo prvič zgodilo, da se bo višina naložb v razvoj novih vrtin znižala drugo leto zapored. Kaj kmalu bi se lahko tudi zgodilo, da se bo Savdska Arabija strinjala z znižanjem proizvodnje, saj cene na trenutni ravni pomenijo zelo velik pritisk na javne finance. Zato tudi ne pričakujem, da bodo cene vztrajale pri trenutni ravni dalj časa. V prihodnjem letu se bodo bolj verjetno gibale nekje med 40 in 60 dolarji za sodček," je za MMC pojasnil Miha Todurov, glavni urednik in osebni finančni svetovalec Vzajemci skupine.