Cena nafte vrste brent, ki je bila junija 2014 še pri 115 dolarjih, je letos padla pod 30 dolarjev. Glavni vzrok je presežna ponudba,
Cena nafte vrste brent, ki je bila junija 2014 še pri 115 dolarjih, je letos padla pod 30 dolarjev. Glavni vzrok je presežna ponudba, "težave" pa so tudi pri povpraševanju, saj je lani kitajsko gospodarstvo raslo z najnižjo rastjo po letu 1990. Foto: Reuters
Ta teden je precej pozornosti vzbudil tudi sloviti vlagatelj George Soros, ki priznava, da zadnji dve leti špekulira proti kitajskemu juanu. Njegovemu zgledu sledijo tudi številni tvegani (hedge) skladi. Kitajske oblasti njihovo ravnanje označujejo kot nesramno, komunistična partija pa je v osrednjem časopisu objavila članek z naslovom: "Kitajski valuti napovedati vojno. Haha." Kitajska ima več kot 3.000 milijard dolarjev deviznih rezerv, a jih je v boju za stabilizacijo juana vendarle že porabila okrog 500 milijard. Foto: EPA
Indeks SBITOP (680 točk) se je v torek drugič zapored znižal za pol odstotka. S 316 tisoč evri so bile najprometnejše Petrolove delnice, ki so ostale pri 260 evrih, medtem ko so se Krkine delnice pocenile za dober odstotek, na 61,30 evra. Krka je od 22. do januarja odkupila 7.664 lastnih delnic v skupni vrednosti 468 tisoč evrov. Foto: BoBo

Spanec prve dame Mednarodnega denarnega sklada je bil zadnjo noč po tej logiki še nekoliko slabši, saj so cene nafte spet hitele navzdol (brent je zdrsnil na dobrih 32 dolarjev, ameriška lahka nafta pa pod 30 dolarjev) in bile v nekem trenutku tudi pet odstotkov pod izhodiščem. "V mislih imam države, kot je Nigerija, kjer je 90 odstotkov izvoza in 60 odstotkov vseh prihodkov povezanih z nafto oziroma naftnimi derivati," je povedala Lagardova. Nigerija razmišlja, da bi mednarodno skupnost zaprosila za devet milijard dolarjev posojila, Azerbajdžan pa želi štiri milijarde. Uradniki IMF-a so že obiskali omenjeni državi. V nezavidljivem položaju je tudi Venezuela. Njena obveznica, ki zapade leta 2022, ima več kot 40-odstotni donos. Leta 2013 je bila zahtevana donosnost pod desetimi odstotki.
Goldman Sachs: Opec je že zamudil vlak
Države, ki so odvisne od naftnega posla, so cvetele, ko je bila cena nad sto dolarji za sod, toda januarja so zaradi presežne ponudbe padle na 27 dolarjev, kar je najmanj v dobrem desetletju. V zadnjih januarskih dneh je sicer sledil močan odboj, saj so se cene od dna odlepile za več kot 30 odstotkov, a ta teden je smer spet strmo navzdol. Pri Goldman Sachsu menijo, da verjetno sledi novo testiranje 13-letnega dna, Opec pa nima moči, da bi spremenil tok dogajanja. "Verjetno je že prepozno, da bi Opec lahko preprečil nov strm padec cen," so zapisali pri Goldman Sachsu, saj menijo, da bi tudi v primeru Opecovega znižanja proizvodnih kvot preteklo preveč časa, preden bi se trg uravnovesil.

Tečaji delnic na Lj. borzi (2. februar):

LUKA KOPER

-0,00 %

22,50 EUR
SAVA RE-0,00 %12,50
LUKA KOPER-0,00 %22,50
PETROL-0,04 %260,00
GORENJE

-0,23 %

4,30
TELEKOM

-0,27 %

72,80
KRKA-1,13 %61,30
ZAV. TRIGLAV-2,04 %23,51


Napoved: povprečna cena letos dobrih 40 dolarjev
Sveža Reutersova anketa je pokazala, da veliki igralci letos pričakujejo povprečno ceno nafte brent malce nad 40 dolarji (42,5), kar je deset dolarjev manj od ankete v prejšnjem mesecu, in da utegnejo trenja med Savdsko Arabijo in Iranom Opecu preprečiti dogovor o znižanju proizvodnih kvot. Veliko bo odvisno tudi od Irana. S koliko načrpane nafte se bo po izteku sankcij vrnil na trg, ki je že tako preplavljen z nafto? V anketi med 27 ekonomisti in analitiki so najnižjo povprečno ceno napovedali pri JP Morganu, 31,25 dolarja za sod brenta, najvišjo pa pri Standard Charteredu: 63 dolarjev. K vroči debati je svoje pristavil še znani naftni trgovec Boone Pickens, ki napoveduje, da bo nafta v 12 mesecih nad 50 dolarji, trg pa po njegovem mnenju ni tako zelo zasičen z nafto, saj je presežek ponudbe le do milijon in pol sodov dnevno, medtem ko je bil sredi 80. let presežek kar 15 milijonov sodov.
BP šokiral z lansko izgubo
Nafta je postala najbolj opazovana dobrina na svetu, na delniških trgih ji namenjajo več pozornosti kot vprašanju, kaj bo z obrestnimi merami. Včeraj je vlagatelje šokiral BP, ki je imel lani največjo izgubo v več kot 30 letih, saj je znašala 6,5 milijarde dolarjev. Delnice, ki so že lani izgubile 14 odstotkov, so strmoglavile za skoraj deset odstotkov. Podjetje za letos ne napoveduje nižjih dividend, toda ob takšnih cenah nafte bo naslednje leto prisiljeno v to. Celo Apple (ta teden mu je Google oziroma Alphabet vzel primat največjega podjetja po tržni kapitalizaciji), ki na prvi pogled z nafto nima nič skupnega, je opozoril, da je slabša prodaja v zadnjem četrtletju posledica nižje gospodarske rasti v državah, ki so bogate z nafto. Včerajšnje trgovanje je Dow Jones (16.153) končal za skoraj dva odstotka v minusu, podobno tudi frankfurtski DAX30 (9.581 točk).
Skrb, da bo padcu nafte sledila recesija
V zadnjih 75 letih je bila skoraj vsaka gospodarska kriza povezana z divjo rastjo cen nafte. Tokrat je glavna skrb, da bodo nižje cene energentov svetovno gospodarstvo potisnile v recesijo. "Nikoli si nisem mislil, da si bom želel višjih cen nafte, vendar si jih," je dejal Han de Jong, glavni ekonomist pri amsterdamski banki ABN Amro Bank: "Svet nujno potrebuje višje cene nafte." Svetovno gospodarstvo je namreč precej bolj odvisno od držav v razvoju kot pred 15 ali 25 leti, ko so bile cene nafte nazadnje tako nizke. Če bodo te države prisiljene v varčevalne ukrepe, bo to vplivalo na ves svet, saj imajo po podatkih IMF-a na svetovno gospodarsko rast dvakrat večji vpliv kot leta 1990.