Trump predlaga dodatne carine za kitajske proizvode v vrednosti 100 milijard dolarjev, potem ko je marca že razvnel finančne trge z uvedbo carin v vrednosti 60 milijard dolarjev za številne kitajske izdelke. Strah, da se bo carinska vojna razplamtela v trgovinsko, je vse večji. Newyorški delniški indeksi so padli za dobra dva odstotka, najnižjo točko (Dow Jones pri 23.738 točkah) pa v trenutku, ko je Jerome Powell v Chicagu povedal, da bo morala ameriška centralna banka najverjetneje še naprej višati obrestne mere, da bo brzdala inflacijo, ne more pa še oceniti, ali bodo protekcionistični ukrepi, ki so jih sprožile ZDA, prizadeli domače gospodarstvo. Na drugi strani ZDA, v Kaliforniji, je medtem John Williams (predsednik Fedove podružnice v San Franciscu) priznal, da bodo potrebna še dva do tri leta, preden bo monetarna politika spet na nevtralni ravni. Ideja, da bo Kitajska zaradi zaostrovanih odnosov z ZDA začela tudi odprodajati ameriške obveznice, kot se bojijo nekateri, se Williamsu ne zdi verjetna.

Italijanska računovodska telovadba
Morebitna razprodaja ameriških obveznic bi imela lahko katastrofalne posledice za ves svet, ki trenutno še uživa v okolju izredno nizkih obrestnih mer, prav lahko pa bi se razmere korenito spremenile. Višje obresti bi prizadele predvsem visoko zadolžene države, kot je Italija. Pred dobrim mesecem se je vlada Paola Gentilonija ob koncu mandata pohvalila s številnimi dosežki. Med drugim naj bi proračunski primanjkljaj oklestili na 1,9 odstotka BDP-ja, potem ko je leto prej znašal 2,5 odstotka BDP-ja. Toda Eurostat je Italijo "spomnil", da je treba v primanjkljaj vključiti tudi stroške reševanje dveh bank iz pokrajine Veneto (Banca Popolare di Vicenza in Veneto Banca), kar je primanjkljaj povečalo na 2,3 odstotka BDP-ja, s tem pa je Italija spet zgrešila cilj (2,1). Vladi Renzija in Gentilonija sta od leta 2014 do lani zapravili 80 milijard evrov več, kot je bilo načrtovano, tako da javni dolg ostaja izredno visok in dosega 131,8 odstotka BDP-ja.

Barka zaplula v nemirne vode
Ameriška centralna banka je sredi marca obresti pričakovano zvišala za četrt odstotne točke, v območje med 1,5 in 1,75 odstotka, pri tem pa nakazala, da bo letos in naslednje leto še po dvakrat ali trikrat posegla po tem nepriljubljenem ukrepu. Do leta 2020 naj bi tako obrestna mera dosegla 3,5 odstotka. Časovni razpored zaostrovanja se bo seveda precej prilagajal inflaciji in morebitni škodi, ki bi jo lahko gospodarstvu povzročile carinske dajatve, ki si jih izmenjujeta Washington in Peking. V vsakem primeru bo dogajanje na finančnih trgih pestro. Če je bila "plovba" v letu 2017 zelo mirna, so se trgi zdaj počasi že navadili, da indeksi dnevno za odstotek ali dva spreminjajo svojo vrednost. Newyorški delniški indeks Dow Jones je sicer v zadnjem tednu izgubil 0,7 odstotka, širši S&P 1,4 odstotka, tehnološki Nasdaq pa 2,1 odstotka. S&P 500 je trenutno tik nad 200-dnevnim drsečim povprečjem. Padec pod to mejo naj bi pomenil slab znak.

Delodajalci v ZDA zaposlovali manj od pričakovanj
Zadnji teden je prinesel tudi nekaj pomembnih makroekonomskih objav. Ameriško gospodarstvo je marca zaradi hladnega vremena ustvarilo neto le 103 tisoč delovnih mest. To je krepko manj od pričakovanj analitikov (193 tisoč) oziroma od izjemne februarske rasti, ko je bilo ustvarjenih kar 326 tisoč novih služb. Stopnja brezposelnosti je ostala 4,1-odstotna. V evrskem območju so objavili podatke o inflaciji in trgu dela. Inflacija je marca porasla na 1,4 odstotka (na letni ravni), potem ko je bila februarja 1,1-odstotna. Gre za največjo rast v skoraj letu dni, vendar je to posledica sezonskih dejavnikov. Osnovna inflacija (brez energentov in hrane) znaša en odstotek. V Sloveniji smo imeli marca na letni 1,2-odstotno inflacijo. Stopnja brezposelnosti je v evrskem prostoru pri 8,5 odstotka zdrsnila najnižje po koncu leta 2008. Najvišjo brezposelnost imata še vedno Grčija (21-odstotno) in Španija (16-odstotno), najnižjo Nemčija (3,5-odstotno).

Delnice Švicarske centralne banke kot bitcoin
V zadnjih dneh so pozornost vzbudile delnice Švicarske centralne banke. V sredo dopoldne so bile vredne 8.700 frankov, v četrtek dopoldne že 9.760, nato pa so zdrsnile na 7.720 frankov. Od začetka leta se je sicer tečaj Švicarske centralne banke skoraj podvojil, domači mediji pa so potegnili vzporednico z lansko rastjo bitcoina. Rast je predvsem posledica ugibanj, da bo dividenda letos še posebej mamljiva (banka je imela lani kar 54 milijard frankov dobička), pa tudi plitkega trga, saj je za trgovanje na voljo malo delnic. Lastništvo banke, ki na borzi kotira že od ustanovitve leta 1907, je večinoma v rokah domačih kantonov in poslovnih bank, le dobro četrtino celotne izdaje pa imajo zasebni vlagatelji. Eden od njih, Nemec Theo Siegert, je znižal svoj delež v banki s 6,7 na 6,1 odstotka, kar je tudi eden od vzrokov za nihanje tečaja. Do leta 2016 je ta bolj kot ne stagniral pri 1.000 frankih, sledila pa je eksplozivna rast.

Ali Sorosa res mikajo kriptovalute?
Kriptovalute so si včeraj nekoliko opomogle, a so v primerjavi s prejšnjim koncem tedna vseeno nekoliko cenejše. Bitcoin, ki je v petek zdrsnil na dobrih 6.500 dolarjev, je tako spet krenil proti 7.000 dolarjem. Ameriški regulator trga SEC naj bi razmišljal, da bi se bitcoin lahko vključil še v trg ETF-skladov (odprtih investicijskih skladov). Šušlja se tudi, da se za vstop na trg kriptovalut (pred svojega investicijskega sklada, seveda) zanima sloviti vlagatelj George Soros, ki je sicer še nedolgo tega svaril, da gre pri kriptovalutah za nov balon. Te besede so se izkazale za resnične, saj so kriptovalute letos doživele močan padec, tržna kapitalizacija vseh kovancev pa znaša le še dobrih 250 milijard dolarjev, pri čemer se je delež bitcoina okrepil na 45 odstotkov. Močan padec kriptovalut so zakrivile predvsem novice o vse večji regulaciji trga kriptovalut in tudi določene prepovedi. Tako se je tudi Twitter pridružil spletnim podjetjem, ki na svojih platformah prepovedujejo oglaševanje kriptovalut.