Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.8 od 22 glasov Ocenite to novico!
Na finančnih trgih je bil zadnji teden zelo pester, vodilni zahodni delniški indeksi pa so pridobivali. Newyorški Dow Jones zelo simbolično (v petih dneh vsega dvanajst točk), frankfurtski DAX30 pa se je okrepil za odstotek in se povzpel nad 12 tisoč točk. Foto: Reuters
Janet Yellen
Fed (na fotografiji guvernerka Janet Yellen) je v sredo drugič v zadnjih treh mesecih zvišal najpomembnejšo obrestno mero na svetu, po kateri si ameriške banke čez noč posojajo denar. Foto: Reuters
Cene nafte si niso bistveno opomogle, potem ko so prejšnji teden zaradi visokih zalog v ZDA padle za skoraj deset odstotkov. Brent, ki je bil letos (do prejšnjega tedna) ves čas med 55 in 57 dolarji, je vreden 51,65 dolarja. Foto: Reuters
Osrednji indeks Ljubljanske borze SBI TOP (802 točki) je zadnji teden pridobil odstotek in se prvič po maju 2015 zavihtel nad 800 točk. Delnice Luke Koper so se podražile za osem odstotkov, na 32,74 evra. Foto: Radio Koper

Dodaj v

Tudi Evropa pripravlja teren za višje obresti

Banke ukinjajo posojila s fiksno obrestno mero
19. marec 2017 ob 06:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

Potem ko je Fed že nekaj časa v ciklu zviševanja obresti, se postavlja vprašanje, kdaj bo sledil ECB, verjetno pa bo to precej prej, kot si želijo posojilojemalci, ki stavijo na nizek evribor "v nedogled".

Ameriška centralna banka je v sredo zvišala ključno medbančno obrestno mero za 25 bazičnih točk, tako da razpon znaša med 0,75 odstotka in enim odstotkom. "Nekoliko presenetljivo je trg zelo pozitivno in spodbudno sprejel nekoliko hitrejše zategovanje denarne politike v ZDA, kot se je pričakovalo še pred nekaj meseci. Še več, reakcija trga (močan t. i. short covering oz. zapiranje negativnih stav glede gibanja cene zlata, rast delnic na hitrorastočih trgih, slabitev dolarja) nakazuje, da se je trg pred zasedanjem pripravljal celo na bolj agresivno zategovanje likvidnosti," je odziv finančnih trgov komentiral Peter Jenčič iz Alte.

Fed manj oster, kot so se nekateri bali
Strahovi, da bi lahko letos Fed obresti zvišal kar štirikrat, se zdijo pretirani. "Na olajšanje investitorjev je predsednica Feda Janet Yellen napovedala še največ dva dviga letos in med drugim dejala, da dvoodstotni inflacijski cilj ne predstavlja 'stropa', torej meje, prek katere inflacija ne sme zrasti, temveč gre za cilj, ki pa se lahko doseže, preseže, ali pa tudi ne. Investitorji so to razmišljanje glede inflacije in obljubo, da Fed v boju proti inflaciji ne želi zadušiti gospodarske dejavnosti, sprejeli z odprtimi rokami. Iz opcij izračunana verjetnost novega dviga za sestanek v sredini junija trenutno znaša približno 53 odstotkov."

Dow Jones (ZDA)

20.914 točk

Nasdaq (ZDA)

5.901
DAX30 (Frankfurt)12.095
Nikkei (Tokio)19.521
10-letna slov. obv.

donos: 1,49 %

10-letne am. obvezn.donos: 2,50 %
EUR/USD

1,0734

EUR/CHF

1,0717

bitcoin

1.053 USD

nafta brent51,65 USD
zlato

1.229 USD

euribor (6-mesečni)-0,241 %


Nowotni povzročil rast evra
Čeprav je Fed spet zvišal obresti, kar bi moralo v teoriji pomagati dolarju, je evro v primerjavi z ameriško valuto dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih tednih, saj se je povzpel do 1,078 dolarja. Poleg razpleta nizozemskih volitev so evru pomagala tudi ugibanja, da se bo mogoče Evropska centralna banka že letos poslovila od ničelnih obresti. Guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny je v intervjuju za Handelsblatt povedal, da bi lahko ECB v nasprotju s Fedom obresti zvišal pred koncem programa kvantitativnega sproščanja (letos decembra), v okviru katerega ECB mesečno odkupi za 60 milijard evrov obveznic.

Polovična možnost, da Fedu sledi tudi ECB
"Vrstijo se pozivi, da naj tudi ECB počasi krene na pot normalizacije denarne politike. Evropska centralna banka 9. marca pričakovano ni spremenila obrestnih mer. Vseeno delovanje Feda in makroekonomski podatki iz evroobmočja nakazujejo, da ni več posebnih razlogov za tako ohlapno politiko, kot je bila zadnjih nekaj let. Iz opcij izračunano pričakovanje tržnih udeležencev nam pokaže, da je verjetnost, da bi ECB do konca leta 2017 zvišal depozitno obrestno mero iz minus 0,4 odstotka na minus 0,3 odstotka, nekaj več kot polovična. Podobna pričakovanja so vključena tudi v ključno obrestno mero za refinanciranje (trenutno znaša 0 odstotkov, korak zvišanja bi znašal 0,1 odstotne točke)."

Vedno nižji obroki so preteklost
In kaj to pomeni za vse, ki imajo posojila s spremenljivo obrestno mero in si čim dlje želijo tako nizkih obresti? Peter Jenčič: "Kljub rastočim pričakovanjem glede višjih obrestnih mer šestmesečni evribor ostaja rekordno nizko. Za posojilojemalce, ki so upnikom dolžni na podlagi sestavljene variabilne obrestne mere, je evribor ključni faktor v izračunu mesečnega obroka. Zadnjih osem let so bile razmere pisane na kožo posojilojemalcem, saj je euribor padal, posledično pa tudi obroki. Z znižanjem obrestnih mer so se dramatično znižale tudi fiksne obrestne mere, kot jih ponujajo naše poslovne banke. Vendar pa že lahko preberemo, da se banke posojil s fiksno obrestno mero čedalje bolj izogibajo."

"Swap rate" vedno višji
Zakaj banke nočejo prevzeti tega tveganja? "Del razloga se lahko skriva v tem, da je na primer 15-letni EUR-swap rate (obrestna zamenjava iz fiksne obrestne mere v variabilno obrestno mero in obratno), s katero banke praviloma "zapirajo" izpostavljenost svojega kreditnega portfelja, v zadnjem času raste. Še v sredini leta 2016 je obrestna mera znašala 0,55 odstotka, trenutno pa znaša 1,25 odstotka. V primeru, da bi banka želela še naprej ponujati privlačno nizke fiksne obrestne mere, bi v zelo kratkem času zelo trpela njena marža, zato je za banko bolj elegantno, da ponuja posojila s sestavljeno obrestno mero na način X-mesečni evribor + pribitek".

T. O.
Prijavi napako
Komentarji
Guliarth
# 19.03.2017 ob 07:51
Kdaj bo povrnjena dokapitalizacija banke? Ob prodaji le te?
Krimsky
# 19.03.2017 ob 10:16
@ mare008
Zakaj so obresti zlo civilizacije?

Vsaj iz treh razlogov:
• ker denar za obresti nikoli ni prišel v obtok
• ker obresti vlečejo denar iz obtoka
• ker si jih posojilodajalec ni z ničemer zaslužil

Sposodiš si 100 enot, vrniti jih moraš 105.
Po odplačilu kredita in obresti bo torej v obtoku 5 enot manj kot prej.
Skupnost, ki denar nujno potrebuje za izmenjavo blaga in storitev, je tako prišla iz dežja pod kap, stanje po odplačanem kreditu je slabše kot je bilo prej. 'Rešitev' je seveda – nov kredit, npr. 200 enot, ki pa bo iz obtoka potegnil še nadaljnjih 10 enot ... in tako dalje ... po klancu navzdol ... in klanec je čedalje bolj strm.
~
Ko vstopiš skozi vrtljiva vrata v banko, le-ta denarja, ki ti ga bo posodila – še nima. Ima sicer neke 'obvezne rezerve', ki pa so bolj sledovi denarja v homeopatski koncentraciji. Predložiš obetaven projekt, dobiš kredit, projekt se obnese, v petih letih kredit odplačaš. Družba z novim izdelkom/storitvijo pridobi, zaposlil si delavce, plačal davke ...

A zakaj moraš plačati obresti? S čim si jih je banka zaslužila?
OK, razumljivo bi bilo npr. plačati nek kolek za storitev odobritve, podobno kot na sodišču.

A zakaj obresti?
Če si pri sosedu sposodiš orodje, mu ob vračilu prineseš drobno darilo, ker je bil tisti čas on brez orodja.
Banka pa pravzaprav ni posodila nič svojega ... in si zato ne zasluži nobenega darila ...
veza
# 19.03.2017 ob 07:37
Banke nikoli ne padejo v luknjo, obresti so največje zlo civilizacije, samo tega noče nihče priznati, ker vsak špekulira, da bo z obrestmi zaslužil, v bistvu to uspe le peščici, vsi ostali pa pokadimo in to traja že stoletja, pa ni obetov, da bi se kaj spremenilo!
Krimsky
# 19.03.2017 ob 11:05
@ Billi

Obresti so po tvojem torej nagrada za tveganje, ... s čimer bi se lahko strinjali za starodavne bančnike.
~
Današnje banke tveganja ne prevzemajo nase, ampak ga prenašajo na skupnost.
In ker nič ne tvegajo, si ne zaslužijo nagrade (obresti).
Shimun
# 19.03.2017 ob 08:44
Sparkasse je edina banka v Sloveniji ki se požvižga na kreditne pogodbe in negativno obrestno mero, ter ignorira, da bi morali znižati obroke v skladu s pogodbami.
Svinjarija od te banke!
Billi
# 19.03.2017 ob 10:02
@veza
obresti so največje zlo civilizacije

ja najboljše da obresti ne bi bilo, right? Tko ti bi banke posojale denar zastonj, in bi delale zastonj.. notri pa bi bili zaposleni sami prostovoljci...? Ker naj uganem.. ti misliš, da je profit avtomatsko nekaj slabega?
gesan
# 19.03.2017 ob 11:51
Ko pride bančni ropar na banko, pride v bistvu med svoje kolege.
Vprašanje je samo, kdo bo komu več maznil!?
gesan
# 19.03.2017 ob 11:50
Sistemska lopovščina bo uredila vse, da bodo lopovi lahko še več legalno pokradli!
Očitno jim še vedno ni dovolj.

To me spominja na bajse pri koritih, ki mislijo, da morajo vse sami požret!
In si izmišljujejo vedno znova nekaj kar bo drugim še več odvzelo.
dude
# 19.03.2017 ob 10:05
@veza
Ne pisi bedarije. Nemogoce je, da obresti ne bi obstajale. Ce se pri 20-ih porocis in ti sirsa druzina ali bliznja okolica pomaga zgraditi hiso - bos tudi placeval "obresti". Se naslednjih 30 let, bos za vikende vracal uslugo. Kapital ima pac casovno komponento.
Shimun
# 19.03.2017 ob 17:51
K_ris: torej si glede na tvoj komentar mnenja, da je okej, da se banko proda za 1 milijardo evrov? Ja ali ne?

Preden pa odgovoriš si preberi podatek iz finance.si:
"...od leta 2007, prve dokapitalizacije NLB, je v banki končalo 2,36 milijarde evrov."

Kaj boš zdaj rekel? Torej, državljani smo dali v desetih letih v to banko 2,36 milijarde evrov, danes jo bodo pa prodali za slabo milijardo. Tebi je to vse okej anede, ker bodo pač tvoji profitirali.

Torej če se vrnem na svoj prvi komentar in ga popravim....ja res je, nismo vrgli 5 milijard v NLB. Vrgli pa smo vanjo 2,36 milijarde evrov.

Se še spomniš podobne sage glede NKBM? Bratuškova jo je dokapitalizirala z 0,87 milijarde evrov, potem pa jo eno leto kasneje prodala za 0,25 milijarde evrov.
Tudi tukaj boš verjetno rekel, da je vse OK, ker so to pač izvedli tvoji politični somišljeniki.
K_ris
# 19.03.2017 ob 10:49
@Shimun

NLB nismo dokapitalizirali s 5 milijardami evrov:
Danes izvedena dokapitalizacija NLB - v višini 1,551 mrd evrov
veza
# 19.03.2017 ob 09:00
Guliarth
# 19.03.2017 ob 07:51

Kdaj bo povrnjena dokapitalizacija banke? Ob prodaji le te?

sanacija bank leta 1992 in sedaj je v bistvu lepši izraz za sanacijo celotnega sistema, za sanacijo naše ljube domovine, torej, nismo zmetali denarja v banke, zadolžili smo se ponovno zato, da sfuramo zadeve naprej, da ima javni sektor plače, da imajo upokojenci penzije in da gospodarstvo ni propadlo, še kaj te zanima?
HULK008
# 21.03.2017 ob 10:07
Logicno da bo ECB dvignil obrestno mero. FED je itak sef vseh bank ki bodo delale isto kot sam sef. FED je v lasti 7 najbogatejsih druzin.
tuintam
# 19.03.2017 ob 13:05
@Guliarth

Guli art. Goliat. Guliover... :) Dobro, ja. Mi mirno gledamo našo ustavo. Češ da to, da si po ustavi upravitelj in upravirtelji lahko vse kar lastijo, nima nobenega učinka. Ima ga. Katastrofalnega...

Pa ko družbo kot pojem sovražimo (/sebe v njej, vse in celoto, trg) in se niti vprašamo ne, če jo je soacializem res pravno opredelil ločeno od upraviteljev in če je bil socialistični 'družbeni' kapital res sploh družbeni... V bistvu ni bil. Vzajemni nkapital pri nas nikoli ni bil na od upraviteljev ločenem kontu. Kar splh šele zagotavlja, da celota od vsega skupaj kaj ima, olajšave, nove invseticije ipd. Ni vse v namenu. Ne sme biti javni kapital samo namenski del sicer člastniško državnega kapitala (upraviteljevega). Obratno. Država in državni kapital smeta biti samo del lastniško javnega...

In Nemci so to v aferi Treuhand zase razčistili. Zagotovili, da družba potem res kaj dobi, ne pa da še naprej le izgublja... V ZRN, kamor bivša NDR sodi, si javnih dobrin ne sme politično monopolno lastiti Država ali upravitelj (kar ona je). Tudi ne pravne identitete celote. Javni kapital je zasebni kapital davkoplačevalcev. Misli se: od neke davkoplačevalske celote. Oni to celoto ločeno od države opredelijo in vzajemni kapital je pri njih lastniškom javni, ne lastniško upraviteljev, ne državni... Malo drugačne standarde imajo.

Govorimo o populizmu, ja. Najhujši je ta, da se javno trdi, da je bil socialistični družbeni kapital že družbeni. Če bi bil, bi se v socializmu dalo družbo lastniško-pravno (pravno) ščititi pred upravitelji, tudi pred lastnimi. Pa se tega ni dalo in se pri nas še vedno tega ne da ... Mi smo še naprej vladavina. Kar pa še ni pravna država ... Eni sicer mešajo pravno državo in vladavino. Da ne rečem, da celo naši prezidenti ...
gesan
# 19.03.2017 ob 12:50
Tudi Evropa pripravlja teren za višje obresti
.......................................
ko so obresti padale, "naše" banka niso odreagirale.
"Verjamem", da tudi sedaj ne bodo.

:)))
tuintam
# 19.03.2017 ob 12:43
@Guliarth

Po ustavi dano, v zlato jamo zakopano...
__

V ZRN celoto po 2. sv. vojni ustavnopravno ločeno opredelijo, da si pravna oaeba upravitelj (subjekt Država, občine ....) ne lasti vzajemnega kapitala in da lahko kaj kam vrne oz. mora vrniti. ZRN: "Javni kapital je zasebni kapital Davkoplačevalcev." Oni celoto pravno opredelijo, družbo. Imenujejo pa to celoto Davkoplačevalci. Ta celota, drućžba, NE UPRAVLJA, da sploh obstaja ločeno od upraviteljev, in nima ločene oblasti - konto pa ima. Tam je državni proračun nekaj drugega, kot pri nas. Pri nas si upravitelj Država z ustavo lasti komplet vzajemni kapital (vodo. zrak ...). Tam ne. Ni šanse. Po 2. sv. vojni noben je*eni subjekt posamič ne več.
21.12.2012
# 19.03.2017 ob 11:37
@Shimuin

Pa daj tožit. Sej je evropsko sodišče že rasodilo, da banka mora akceptirat negativni eurobor, ne pa se ustaviti pri eurobo 0.
Strela
# 19.03.2017 ob 11:33
Ja, že Albert Einstein je rekel, da je največje človeško odkritje obrestno obrestni račun oz. obrestno obrestovanje.
veza
# 19.03.2017 ob 11:29
Billi
# 19.03.2017 ob 10:02

@veza
obresti so največje zlo civilizacije

ja najboljše da obresti ne bi bilo, right? Tko ti bi banke posojale denar zastonj, in bi delale zastonj.. notri pa bi bili zaposleni sami prostovoljci...? Ker naj uganem.. ti misliš, da je profit avtomatsko nekaj slabega?


mogoče sem bil premalo natančen, tudi denar je zlo civilizacije, profit pa je zmuzljiva kategorija, kdo je na koncu zmagovalec v teh finančnih procesih?
Mikrobi vedno zmagajo, požrejo tako bogate kot reveže, tudi vsi dosežki napredka bodo končali nekoč kot hrana teh nespornih zmagovalcev neskončnega vesolja!
buu
# 19.03.2017 ob 09:36
Ukiniti borzo!!!
tuintam
# 20.03.2017 ob 10:53
K_ris
Saj ni treba, da se zvišajo davki, da imamo davkoplačevalci od tega dodatnega proračunskega prihodka korist. Dovolj je že, če recimo ceste hitreje obnavljajo. Ali pa to, da za kakšen odstotek zvišajo pokojnine ali socialne transfere.


Malo še prebiram, kaj je kdo komu dejal. Na tole samo še nakratko: eno je namen, drugo je pa še last. Eno je posredno, drugo p direktno vračanje česa. Eno dolgoročno, drugo kratkoročno. Eno je oblastnost, drugo pa ni... Vem. Ni pa vse eno.

Če hočeš, da je država kot celota knjižena kot lastnik, jo mora ločeno od upravitelja Države opredeliti. Gre za kupnine, predajo novih sedaj 'javnih' investicij neki javnosti ipd. Tudi za to - in predvsem za to gre, ali obstajajo obligacije upravitelja Država (občin...) do države kot celote, občinskih skupnosti, če pa te iste kar upravitelji pravno predstavljajo. Za vprašanje gre, ali ni upravitelj sedaj v prekrivanju intersov.

Obligacije npr. Države dio države pravno ne obstajajo (ker država ločeno od Države ne) in ti upravitelji niso upravitelji. Nasplošno zadržiijo vse in nas lahko s tem vsem tudi prodajo. V tem smislu imamo v sebi kontradiktoren sistem, slabo ustavo. Ne izvedemo v njej tistega, za kar naj bi jo imeli.

Ko govorim o družbi, ne govorim o akterju v upravi upravitelja (kot ZL-ca, kot socializem, kot Stara škola režiserja Žilnika...). Pač pa o lastniku vzajemnega kapitala, katerega del bi morali biti tudi upravitelji sami ali delež v njih. O drugi hierarhiji govorim. In o tem, da nbi morali biti vsi upravitelji zavezani celoti. V nasprotnem javnih intersov ni možno imeti. Lahko jih imaš res samo še posredno (kar pa ti praviš, da zadostuje)...

Ne bi smel biti javni kapital samo namenski del lastniško državnega kapitala, pač pa javni po lastništvu, kjer bi bilo potem državni (in Država, občine...) del tega. Pa se to tiče celo izvedbe sedanjega knjiženja, ne samo tega, kako naj bi bilo. Napaka je očitna že sedaj.

V ZRN imaš slednje. Imaš 'javnost' opredeljeno kot pravno osebo, tako da se ve, kam se kaj knjiži in se potem kapital namensko uporabi, zaveze štimajo, se vrača pravim, v olajšavo in v korist vsem, nazaj v nove investicije ipd. Pri nas se pa ne. Napaka v sistemu je očitna. A raje povzročamo probleme, kot da bi zadeve gladko tekle več ali manj same od sebe.

Kaj bi pa sicer delali, če bi kaj naredili?
K_ris
# 20.03.2017 ob 09:32
@BinderDandet

Če me loviš na to trditev, bi moral dodati podatke o tem, koliko je bilo pobranih dividend in koliko dokapitalizacij.
Sicer pa od bankrotirane (ali prodane) banke ne dobiš nič dividend.
Binder Dandet
# 20.03.2017 ob 08:42
@K_Ris:
"Pri tem pa je poleg dokapitalizacij nujno treba upoštevati tudi dividende.
Brez državnega lastništva država zagotovo ne bi pobirala dividend."

To ja, ampak trdil si, da smo prejšnje dokapitalizacije dobili večinoma povrnjene z dividendami. Na to trditev te lovim.
sekioli
# 19.03.2017 ob 23:46
Banke za tveganje ne odgovarjajo v naši državi. Banke obračajo denar sposojajo si ga po obrestni meri nižji kot ga posojajo.
K_ris
# 19.03.2017 ob 22:24
@veza

če se ne motim, smo bili v takem stanju (in smo še vedno), da so nam reprogramirali dolgove pod pogojem, da prodamo NKBM in NLB in to letos, to so naše zaveze, to je naša realnost!


Se motiš. Obljuba o prodaji bank je bila dana, da je EK odobrila dokapitalizacijo (ker drugače bi se to štelo kot nedovoljena državna pomoč) in ne zato, da bi nam upniki reprogramirali dolgove.
veza
# 19.03.2017 ob 20:49
K_ris
# 19.03.2017 ob 18:59

@Shimun

K_ris: torej si glede na tvoj komentar mnenja, da je okej, da se banko proda za 1 milijardo evrov? Ja ali ne?


če se ne motim, smo bili v takem stanju (in smo še vedno), da so nam reprogramirali dolgove pod pogojem, da prodamo NKBM in NLB in to letos, to so naše zaveze, to je naša realnost!
Kaj bo iz tega, ne vem, NKBM smo prodali, prodaja NLB se že odvija, vprašanje je samo, ali lahko določamo sami najnižjo ceno, po kateri bomo NLB prodali in kaj bo s kupnino.
Če jo bodo upniki takoj pobasali, se bo vsaj znižal javni dolg, če ostane v proračunu, bo šla za plače in pokojnine in transferje, osebno navijam za prvo varianto!
K_ris
# 19.03.2017 ob 18:59
@Shimun

K_ris: torej si glede na tvoj komentar mnenja, da je okej, da se banko proda za 1 milijardo evrov? Ja ali ne?


To vprašanje bi razdelil na dva dela.
Če me sprašuješ, ali je 1 milijarda ustrezna cena, naj ti odgovorim, da je cena neodvisna od tega, koliko smo dali za dokapitalizacijo. Odvisn je le od tega, koliko so potencialni kupci zanjo pripavljeni plačati.
Če pa mes sprašuješ, ali sem za prodajo, pa je moj odgovor, da nisem. Sicer bi raje videl, da bi v državni lasti obdržali NKBM in prodali NLB, ampak NKBM smo žal že prodali.
Nenazadnje pa NLB zdaj prinaša dobrih 100 milijonov dobička na leto. In država kot lastnica milijardo kupnine prek dividend lahko pobere že v 10 letih. Pobrane dividende bi tudi ti moral odračunati od dosedanjih dokapitalizacij, če želiš iz teh številk delati zaključke, ali se državno lastništvo splača ali ne.
42adb24
# 19.03.2017 ob 17:40
Igra je "nastelana". Ce jo hocte "odstelat", bo treba ukinit privatne centralne banke.
tuintam
# 19.03.2017 ob 17:30
ZRN kapitalizem (liberalni kapitalizem, ampak zares liberalni, takega so fasali pač za kazen) po 2. sv. vojni družbo opredeli in prizna ter se v njem pojavi javni kapital, ki je tisti pred tem državni kapital, ko ga od države oddvojiš npr. z ustavo (oni je nimajo) in preneseš na davkoplačevalsko celoto (fružbo, ja; samo da ta ni enako upravitelju, sploh ni upraviteljica). Socializem je ni nikoli v resnici priznal ali opredelil tako, da bi jo lastniško-pravno ščititl tudi pred njenim lastnim upraviteljem; z njenim kapitalom vred. Ta kapital ni bil njen, pač pa ga je v socializmu pohopsal uupravitelj Združeno delo. Da ga ne bi Država in obklast... Je - ti v jok. Ker sedaj ga pa ja. Ločeno od upravitelja družb socializem ni proznal. S kontom, na katerem bui bil kakpšen družćbeni kapital z vodo, zrakom, zemljkjo vred.. Mi smo vedno trdili, da je družba=upravitelj. Kar je isto, kot če bi dejal, da sta upnik in dolžnik isto - kar je pa v kapitalizmu katastrofa. In to pomeni konec vseh odnosov... Vedno je opredeljeval samo oblast. Enako kot vsi ostali tedanji sistemi ... Nemški je po-vojni. Po-kataklizmični...
tuintam
# 19.03.2017 ob 17:21
@K_ris

Ne razumi me pa narobe. Nisem podjetnik in ne mislim, da mora biti z ustavo dano upraviteljem več pooblastil, ko si vse prisvojijo, da bi si zasebni kapital lažje vse to do konca prisvojil, če mu bo upravitelj v konfliktu ptem to dovolil. Oba sta namreča radikalna in desna, čim po več pooblastilih hlepita in čim se jima obema lušta gospodariti nad tujim in zanikovati ostale. Trdim da je socialistična opcija desna in enako radikalna kot desna. Skupaj nas vse uničujeta, tako da potenciale celotev zklorabljata. Zloraba se pa začne, niti si ne upam povedati, kje že ...
tuintam
# 19.03.2017 ob 17:16
@K_ris

Probaj malo prosti trg in preživi monopolizem Države kot upraviteljice, sindikatov zaposlenih, podrepniške zasebnike v španoviji z Državo, ki se jim fučka, če v sosedji vasi vse crkne in jih politika zanima samo, če imajo oni kak privilegij. Krojili bi ti pa usodo. Saj ti ne privoščim... A imej vsaj majčkeno empatije. Ostani, kjer si, a se probaj vživeti.
tuintam
# 19.03.2017 ob 17:03
@K_ris
Saj ni treba, da se zvišajo davki, da imamo davkoplačevalci od tega dodatnega proračunskega prihodka korist. Dovolj je že, če recimo ceste hitreje obnavljajo. Ali pa to, da za kakšen odstotek zvišajo pokojnine ali socialne transfere.


Kar se pa ne! Sem ti povedal zakaj. Ker ne gre to na pravi in na namenski račun. Kar izvajalcu vse naprej plačaj. Pa dovoli mu, da si še investicijo prilasti, pa kupnine, ko bo kaj prodal. Pa podturi naj se ti v last, v zamneno za ves tvoj kapital... ko potem tebe izrine in uturi namesto tebe kar sebe. Ko gre za koristi. Ko je kaj narobem si pa ti tam...

Nisi daleč od tega, da bi me morda celo razumel. ZRN: "Javni kapital je zasebni kapital davkoplačevalcev". To je 'strupena' definicija. Z njo ločijo vzajemni kapital v celoti od upravitelja Države in od upraviteljev. Opredelijo davkoplačevalsko celoto - kot subjekt z njenim lastnim, javnim kontom (ta ni nikogaršnji) ...

Na tem je potem tudi Država kot upravitelj... V nobenem primeru si pa upravitelji ne lastijo kapitala, s katerim upravljajo. Šele to potem sploh upravitelj je.

Nimajo lastniških pooblastil. V ZRN obast in tudi Država ne nima stalnih pooblastil... Skratka, glej, niti lastnega sistema ne poznamo, bomo pa nemškega, ali kaj. Lahko pa o tem tudi vsaj posredno kaj sklepamo.

Nimajo lastniških pooblastil. Razen v vojni.... Pri nas si pa kot v vojni vse lasti upraviteklj in upravitelji, ki s tem to niti bniso, v resnici, pa identiteto države kot celote, da je kolizija interesov ja popolna . tako po socialistično (upravitelkj=drućžba) pa celo zato, da bi se upraviteljem olajšalo prisvajanje. Pa ne moreš verjeti... Socialite potem desnica na levo poriva, da ja uničijo liberalni kapitalistično opcijo čisto do konca, io radikalci sebe proglašajo za liberalne, ko se jim začasna pooblastila sprevržejo v stalna, v stalna ... ipd.

Pa ne govorim, da smo mi manj etični. Bolj celo! Ker ob sistemu, ko si vzajemni kapital upravitelji kar prilastijo, moraš biti še kako etičen! Mi imamo narobe sistem. To pravim. Tak v kakšnih večjih razsežnostih sploh ne bi funkcioniral. Bi bila takoj vojna. Kljub temu bi pa mi morali razmišljati, kot da smo veliki, če hočemo veliki kdaj biti, kot da nismo v vojni in krizi, če želimo kdaj ven iz nje ipd.

Ne moreš pa pričakovati, da boš kdaj celoto upošteval, če jo v ustavi praktično eksplicite zanikaš in tam omogočaš, da si ves kapital sploti prisvaja upravitelj, s tem, ko si v ustavi prisvoji identiteto celotne države. Ne da bi kaj naredil, ne da bi bil dolžan komu kakšno kupnino, ne da bi bil dolžan predati komu novo investicijo ... ko vse zadrži kar v svoji lasti. Se na ta način bori proti monoopolizmu in radikalizmu, s še večjimi monopoli in radikalnostjo ? Nam je ostalo v zavesti, da se drugače, kot radikalno ne da.

Več nas bo razumelo, kaj se vse da in kako, bolje bo. Več šanse, da se mirno kaj pretuhta in popravi (ustravo, ki da je perfektna - ja kdo pa ne bi tega govoril, če bi jo spisal, penzija mora bit'). In tudi magari če imamo super stručkote na oblasti in če se njim ne ljubi... Magari... Bomo že. Počasi se bomo morda spiorazumeli kljub motnjam z vrha.
K_ris
# 19.03.2017 ob 16:32
@tuintam

Nič se ne zmanjšajo s tem davki.

Saj ni treba, da se zvišajo davki, da imamo davkoplačevalci od tega dodatnega proračunskega prihodka korist. Dovolj je že, če recimo ceste hitreje obnavljajo. Ali pa to, da za kakšen odstotek zvišajo pokojnine ali socialne transfere.
tuintam
# 19.03.2017 ob 16:26
K_ris

Sorry. Res bom nehal, ker sem finančni laik. Upam , da te to tudi vsaj majčkeno zaskrbi. A si pač poskrbel, da se mi je kljub pomanjkanju časa dvignil adrenalin... ))()( (maham, čau).
tuintam
# 19.03.2017 ob 16:24
K_ris

Na tvoj zadnji post ne bom repliciral, ker sem že prej. Narobe sklepaš. Nič se ne zmanjšajo s tem davki. Samo še več si delikjo in lažje prisvajajo tuje. Ker ne vračajo na pravi račun, pravega pa mi nimamo, ker si Država kot upravitelj prilašča identiteto države in jo ustavnopravno in finančno povsem IGNORIRA. To pa tudi zaradi preostale DESNICE, da bi se z olajšavami in PREVELIKIMI pooblastili (politično monopolnimi, sploh ne tržnuimi, mi do tega še pridemo ne) upraviteljem olajšalo najprej prisvajanje s strani upravitelja, potem pa naprej... Samo v loopu si se vrnil k prvotni trditvi, vmes pa natrosil majčkeno megle... Ne vem, kako sploh lahko razumeš članek, kaj je inflacija (da je posledica plačevanja nedela in neplačevanja dela) ipd. Groza me je misli, da si mogoče bančnik, kot sem vmes malo podtikal, da si, da bi ti vsaj malo korigiral svoje mnenje ...
tuintam
# 19.03.2017 ob 16:16
K_ris

To, kakšen sistem imamo in ali se upnika v resnici sploh ustavno upošteva, imajo kot prvo DOLŽNOST, opozoriti vsi upraviteljevi subjekti. Vsaj njihovi direktorji (ministri, strokovne službe; ali veš koliko tega imamo, ko vse le uboga, kreira pa v bistvu noben nič; pa točno to, da bi sooblikovali sistem, se kot prvo od njih pričakuje, da ga bodo nastavili tako, da bo čim bolj pravilno funkcioniral).

Tole naj bo bolj za šalo, da boš razumel, kaj se nam v resnici dogaja:

Ko je moja prijateljica prihajala kot študentka domov, se je njen oče vedno pošalil, 'Super,' je rekel (vesel, ker je sploh prišla, a je to bolj hecno povedal). 'Sedaj bomo skupaj z mami trije in se ne bo nič već vedelo, kdo v kuhinji kaj razbije'.
K_ris
# 19.03.2017 ob 16:13
@tuintam

Kje se motiš, sem ti že povedal. Če praviš, da od dividend, ki pritekajo v proračun, nič nimaš neposredno, potem te (pa tudi prihodnje generacije) tudi dokapitalizacija, ki je bila financirana iz proračuna, ni nič stala. Ne moreš pa enkrat trditi, da s proračunom nimaš nič, drugič pa, da imaš.
tuintam
# 19.03.2017 ob 15:58
K_ris

(@tuintam,) Glej, če rečeš da je nekaj bedarija, se predpostavlja, da si tistemu, ki je dotično povedal, rekel, da je bedast... Reci, da se moti.

Če si prvo tako razlagaš, potem si boš drugo verjetno razlagal, kot da bi ti rekel, da si moten.


OK. Pa takole: Reci da se v zadevi moti. In povej kje in v čem. Vrni se k bistvu. Adijo, če sem te zmotil. :)
tuintam
# 19.03.2017 ob 15:52
Pa še to.

Tudi za obretsi ti niso vzeli. Je NLB prek dividend v proračun prispevala bistveno več, kot znašajo te obresti za dolg, ki smo ga najeli za njeno dokapitalizacijo.


Recimo da so banke sproducirale vsaj za obresti... Vzamem kot podatek. Hvala; ker vpogleda verjetno kot državljan ne da nimam, pač pa imam tudi svoje probleme. Vidim, da si bančnik. Vendar, za sistem gre.

Ali je Drežava kaj vrnila državi? Za to tudi gre. Ne pa misliti, da banka ali vsaj CB ni dolžna ugotoviti, da je zz našim sistemom in knjigovodstvoim nekaj narobe. To, kakšen sistem imamo in ali se upnika v resnici sploh ustavno upošteva, imajo kot prvo DOLŽNOST, opozoriti vsi upraviteljevi subjekti. Vsaj njihovi direktorji (ministri, strokovne službe; ali veš koliko tega imamo, ko vse le uboga, kreira pa bv bistvu nič).

Je pa vprašanje, če si sploh kaj upajo. Vsaj banka (CB) bi pa lahko vedela, kaj je upnik upravitelja in se vperašala, če ga mi z ustavo sploh znamo opredeliti. Podobno kot tam nek Gaspari npr. nekoč tumba nekaj v zagovor socialne kapice, ki je v bistvu povsem asocialna, ne pa sociala (jasno da so morali razmišljati,kako bi si izplačevali še več, kot že si) ...

Sama megla. ZRN takole: "Javni kapital je zasebni kapital Davkoplačevalcev (neke s tem opredeljene celote, ko vzajkemni kapital od Države kot upravitekjice s tem ločijo, v ustavi, tudi bančno...). In ko davkoplačevalsko celoto finančno v ustavi opredelijo ločeno od Države, ki je upravitelj. UPNIKA. Kje je naš? Ni ga. CB pa praska ja*a. Ne mešajo kontov, ko se v bistvu upnike zbriše. Celoto v tem primeru. To mi ves čas počnemo; in to kar v ustavi že.

Tudi zaradi naših prezaposlenih bančnikov. Če bi malo manj delali in kaj naredili, bi bilo v bistvu bolje!
K_ris
# 19.03.2017 ob 15:51
@tuintam

Glej, če rečeš da je nekaj bedarija, se predpostavlja, da si tistemu, ki je dotično povedal, rekel, da je bedast... Reci, da se moti.


Če si prvo tako razlagaš, potem si boš drugo verjetno razlagal, kot da bi ti rekel, da si moten.
tuintam
# 19.03.2017 ob 15:37
@K_ris

Glej, če rečeš da je nekaj bedarija, se predpostavlja, da si tistemu, ki je dotično povedal, rekel, da je bedast... Reci, da se moti. In povej v čem... itd. O kulturi ne bi, ker sem se preveč prilagodil in res ni na meni, da bi sodil. :) Vseeno bi pa raje, da ste bolj nežni. Takoalitako bralec, i daje pripombee, ne bo direktno naredil ničesar in ničesar narediti niti ne more. A ne vidite, kako se nam vse posmehuje? Boli jih, kaj se pod opombami piše. Važne so novice i važno je, kaj reče oblast. Takoalitaklo, če se ne držimo plota, sami poskrbimo, da se ga.

Dobr'. Vzamem kot opravičilo. Nismo pa dokapitalizirali še ničesar... Dobr', deloma kaj mogoče že smo... tudi nam zaradi sistema, ustave, ne more biti nič vrnjeno. Niti posredno ne, kot celoti. Kot namen mogoče, kot last pa ne. Dividend si ne bi smel izplačati nihče. Tudi upravitelj ne (zaradi upravljannja direktno ne). Tudu državna delnica je oslarija. Ker se s tem dovoli, da si upravitelj Država vse kar lasti. To ni podjetje. Upravitelj in podjetje ni isto. Podobno jkot ne banka in podjetje oz. komitent in lastnik. Razen kot kakšen UTD. Ata je potem splošen in bi ga bili tudi zanamci deležni. Da bi lažje kot celota zasebno prosperirali, delali ...
K_ris
# 19.03.2017 ob 15:29
@tuintam

Pa še to.

Tudi za obretsi ti niso vzeli. Je NLB prek dividend v proračun prispevala bistveno več, kot znašajo te obresti za dolg, ki smo ga najeli za njeno dokapitalizacijo.
tuintam
# 19.03.2017 ob 15:28
Popravek: v žaljivosti...

To bom popravil, ker se sliši res butasto in da ne bo kdo po sebi sodil in mislil, da ne znam pisati. Par stavkov brez težav napišem brez napak. Se pa opravičujem, če se komu zdi, da ni vreden popravkov. Je. Vsak; le da se tu spodaj ne splača skoraj nićesar popravljati.
K_ris
# 19.03.2017 ob 15:28
@tuintam

A' s' lahk mal' manj bedast ali pa vsaj malo manj aroganten, da mi ne bo treba tega tako reči. Seveda da ne. Vzeli so samo za obresti, saj glavnica je vsa na puf in jo bido odplačevali davkoplačevalci za nami...
_

Reci pa vsaj, da se motim, ne pa da sem butasat. Bustasto je kvečjemu to, da si jaz dovolim to reči. Da si to ti dovoliš in da je to kar dovoljeno. Kot da si ti neko merilo vsega. Vem, da bi rad to vsak bil... Pri nas vsak.


Če bi znal brati, bi razumel vsaj to, nisem rekel, da si butast. Ne vem pa, zakaj bedariji, ki jo napišeš, ne bi smel reči bedarija. To pa še ne pomeni, da si ti bedak.
tuintam
# 19.03.2017 ob 15:24
@K_ris

@tuintam,
Ko je treba kaj vzeti, vzame posamič, ko je treba vrniti, vrne pa sebi.

Bedarija. Zaradi dokapitalizacije NLB ti niso nič posamič vzeli,

A' s' lahk mal' manj bedast ali pa vsaj malo manj aroganten, da mi ne bo treba tega tako reči. Seveda da ne. Vzeli so samo za obresti, saj glavnica je vsa na puf in jo bido odplačevali davkoplačevalci za nami...
_

Reci pa vsaj, da se motim, ne pa da sem butasat. Bustasto je kvečjemu to, da si jaz dovolim to reči. Da si to ti dovoliš in da je to kar dovoljeno. Kot da si ti neko merilo vsega. Vem, da bi rad to vsak bil... Pri nas vsak.

Jaz tebi tega ne rečem, razen takole, recipročno. Vedno debatiram o mnenju. Nikoli, špa čeprav se mi to očita, češ da sem dolg, ne rečem da se ne bi utegnil motiti. Seveda pa tisti, ki začne, ponavadi zanika, da je bil v žalivosti prvi.
tuintam
# 19.03.2017 ob 15:16
@K_ris
@tuintam
Mi je vseno za tvoje čudne delitve, ampak če enkrat gre denar iz proračuna, drugič pa gre denar v proračun, ima na koncu korist/stroške ista država, pa kakorkoli jo ti že imenuješ.


Ne. In ja. Tebi je vseeno. Meni pa ni in za to kako tebi in tvojim za moje mnenje ni mar. Državni proračun je last pravne osebe Drežava. Last upraviteljice. Tudi pri nas definitivno upravlja Država. V takem primeru je treba državo kot celoto, ki naj bi ji bil upravitelj zavezan, kar je normalno, opredeliti. Mi je pa ločeno od tega upravitelja ne. In v tem je pa tudi prioble.- Čigav je državni nproračun... Čigav je vzajemni kapital, vključno zrak, voda ipd. ...

Ker mi ne ločimo države od Države, pa oprosti. Ker nam je vseeno, in ker je za nas družba=upravitelj in podobna s*anja. Ker nam je vseeno, če je Država kot upravitelj hkrati tudi država jot celota, ker ji tako zelo zaupamo in ker je tako zelo etična... Mi ne dojamemo, da je to, taka kolizija ali prekrivaje interesov osnova vse, ampak vse korupcije pri bnas sploh.

Ker mislimo, da sta družba ali država kot celota in Država kot pravna oseba, ki upravlja, kar eno te isto. Kje imaš upnika te Države te vprašam. Ziher imaš ambicije biti v upravi in čim bolj brez upnika, biti čim manj komu dolžan... Ker sicer niti plače ne bi zaslužil, kaj šele penzije... Drugače si niti ne predstavljam, da bi kdo želel to dvoje enačiti. Razen če misli, da je napoleonček že tudi Napoleon, razen če...

Pa daj no, zbrihtaj se, Na tem si, da se končno zbudiš. Verjemi, da bi rad videl tudi vsaj malo nasmeha... Ker točno v tem je pa ZGODOVINSKO bistvo, da se razliko med državo in Državo opredeli. Karantanci so to še znali; mi pa že tisoč let ne več. Zahod to bolje zna, celo zaradi Karantancev. Mi pa ne. A veš, kako je to žalostno. Kaj so z nami naredili?

Pa ne misliti, da je socializem družbo opredelil, da je bil socialistični družbeni kapital z družbo vred lahko ščiten lastniško-pravno tudi pred kakšnim Združenim delom, zares vključno tudi pred Državo in oblastjo. Da so ti upravitelji priznavali obstoj svojega upnika takjo, da se je to odražalo na kašnem upnikovem kontu. Ne še. Ali pa da se to na kakšnem takem kontu odraža sedaj...

Zato imajo v ZRN po vojni modificiran sistem. Oni celoto opredelijo ločeno, da vzajemni kapital najprej še ni lastniško državni (praviteljev), pač pa lastniško javni. Šele potem z Osnovnim zaikonom ločeno to razdelijo sektorjem. A celota pravno ves čas s tem obstaja. In to potem smejo pravno in na trgu neodvisno braniti vsi. Javne onterese. Pri nas so vsi ti interesi avtomatsko državni, interesi upravitelja.

Eno je, če je kapital, s katerim se uzpravlja, javni lastniško, drugo pa namensko. Naš je lastniško državni in namensko nekaj od tega javnega ... Javno zgolj po namenu. Kupnin in niovih javnih investicij našim upraviteljem sploh ni treba predati cečoti. Pa ta jih v bistvu plača. Prehko kreditov... To je razlika. ZRN: "Javni kapital je zasebni kapital davkoplačevalcev".

Od neke opredeljene davkoplačevalske celote s kontom, ki ni državni, je, ko je potem tudi ta naš sedaj državni poračun lastniško javni proračun, popolnoma nek drug račun ... Državni je pa potem račun upravitelja samega, ki je pa tudi sam v javni lasti. A si ne lasti javnega kapitala...
Za povsem drugo hierarhijo gre. Ko so javni interesi nad državnimi upravitekljevimi (ko potem nimaš te sedanje naše regulacije možganov) ...
tuintam
# 19.03.2017 ob 14:52
Zgornje tri vrstice je izrekel @K_ris

'@tuintam

Ven dobili nismno mkot celota ničesar.

Če to praviš, potem po isti logiki tudi prispevali nismo ničesar.'


@K_ris - njemu sem repliciral, ne sebi, kakor se zaradi napake zdi.

Sorry, k_ris, nimam moči za kaj več. Ni nujno da se bom v nadaljevanju z vsem strinjal, repliciral pa verjetno ne bom (razen mogoče če se mi dvigne adrenalin)... Sicer pa niti ne ćelim biti preveč glasen ...
tuintam
# 19.03.2017 ob 14:48
@tuintam

Ven dobili nismno mkot celota ničesar.

Če to praviš, potem po isti logiki tudi prispevali nismo ničesar.

Ne. Narobe sklep. Joj... Tvoja lastnina te prizna posamič. Državljani smo lastniki Države. Pojma nimaš, kako zvito je to. Vredno naših. Kot celoto te pa ona predstavlja. Ko je treba kaj vzeti, vzame posamič, ko je treba vrniti, vrne pa sebi. Dvojno vlogo igra. Zvito za popizditi. Te kolizije interesov, v kateri se znajde Država kot upravitelj, ko obenem predstavlja kot upravitelj tudi celoto, ki naj bi ji bila zavezana, mi ne razumemo. V ZRN jo. Morajo jo, ker jim niso kakšne utave skup sklamfali osli ...

V ustavi in ZARADI naše ustave je mi ne razumemo. In po tradiciji ne. Mi od nekdaj po demokratsko skrajno nedemokratično enačimo družba=upravitelj. Moji prijatelji, pa oprosti, se bodo s pozicije oblasti drli dol, "Ali ne vidite, mi smo vi, mi smo vaši..." uin take oslarije. Nitividijo ne, da so se znašli na nasprotni trani. Eno je oblčast in upravitelj, drugo pa tisti, katerega kapital ti uzpravljajo. Če sploh še, ko vse tako spretno izenačijo. Prevzamejo identoteto svojega upnika, opa je... Tako smo navajeni, takjo so nas naučili... In tako učimo mi svoje naslednike ...

Kontraproduktivna je. Tebi se tvoja lastnina uturi v last in oskrbo v zameno za kapital (v OSKRBO, tudi če ga serjejo), ki ti ga pa sproti spelje. Sproti in vse. Z ustavo. Ki kao da so mrtve črke na papirju... Tvoj sklep je popolnoma nelogičen, pa oprosti. Pač - upam si to trditi. Razmisli. Je produkt nekega 'maxi natega', to pa ja. Vsaj po mojem.

Drugega niti nočem, kot da razmišljamo. Sam niti nisem dovolj pameten, priznam. Sodelujete pa kontraproduktivno. Verjetno vas je strahm, saj ne rečem. Bo že kdo razmislil, ki bo lažje kaj potem tudi naredil. Taki osli nas vodijo in o vseh odločajo, da tega niti sam ne morem verjeti. Saj vem, da se družbe bojimo, da so nas prestrašili paranoiki/shizofreniki pred njo. Ne moremo iz tega, da ne bi nek napoleonček (pravna oseba Država) pravno mislila, v ustavi tako, da je ona Napoleon (država kot CELOTA, z zasebniki vred, s tistimi, ki so bili in tistimi, ki šele bodo, pa tistimi, ki se jim za celotio podobno fučka, zase v bistvu, kakor Državi). Mi ne ščitimo te celote lastniško-pravno. Tu delamo izjemo in še vedno ne pokapiramo zakaj.

Ne ščitimo tistih, ki jih bomo še poreden se bodo sploh rodili, očitno povsem uničili.
K_ris
# 19.03.2017 ob 14:40
@tuintam

Mi je vseno za tvoje čudne delitve, ampak če enkrat gre denar iz proračuna, drugič pa gre denar v proračun, ima na koncu korist/stroške ista država, pa kakorkoli jo ti že imenuješ.
tuintam
# 19.03.2017 ob 14:32
K-ris

Država in država bi morala biti dva pojma. Pri nas upravuitelj pobere vse, tako da ukrade tudi identiteto celotne države. Država=nacija, upraviteklj=družba, Država=država itd- To enačenje dolćnika in potencialnega upnika se vleče za nami sedaj že tisočletje. Na ta način oblast z nami trguje... REnkrat smo del ene in drugi druige veleposesti. Ko bi lahko obstajalim, nas pa lastni posestnik zafrkne (Država je pravna oseba, ki upravlja; ne sme biti obenem to tudi država kot celota - to je treba ločeno opredekliti; poglej ustavo, če mi opredelimo jio; jo ne. Tuddi prej si je vzajem,ni kapital upravitelj prilastil, s čimer pa ni zgolj upravitelj in seveda tudi nima lastnikja) ...
Komentar dogajanja na Ljubljan ...
link
Neracionalna evforija 2.0?
45
15. november 2017 ob 06:28 Za analitike pri banki Merrill Lynch je kar alarmantno, da vlagatelji še naprej tako vneto kupujejo delnice, čeprav vedo, da je njihova vrednost prenapihnjena.
Več novic ...
Kazalo