Ameriška centralna banka je v sredo zvišala ključno medbančno obrestno mero za 25 bazičnih točk, tako da razpon znaša med 0,75 odstotka in enim odstotkom. "Nekoliko presenetljivo je trg zelo pozitivno in spodbudno sprejel nekoliko hitrejše zategovanje denarne politike v ZDA, kot se je pričakovalo še pred nekaj meseci. Še več, reakcija trga (močan t. i. short covering oz. zapiranje negativnih stav glede gibanja cene zlata, rast delnic na hitrorastočih trgih, slabitev dolarja) nakazuje, da se je trg pred zasedanjem pripravljal celo na bolj agresivno zategovanje likvidnosti," je odziv finančnih trgov komentiral Peter Jenčič iz Alte.

Fed manj oster, kot so se nekateri bali
Strahovi, da bi lahko letos Fed obresti zvišal kar štirikrat, se zdijo pretirani. "Na olajšanje investitorjev je predsednica Feda Janet Yellen napovedala še največ dva dviga letos in med drugim dejala, da dvoodstotni inflacijski cilj ne predstavlja 'stropa', torej meje, prek katere inflacija ne sme zrasti, temveč gre za cilj, ki pa se lahko doseže, preseže, ali pa tudi ne. Investitorji so to razmišljanje glede inflacije in obljubo, da Fed v boju proti inflaciji ne želi zadušiti gospodarske dejavnosti, sprejeli z odprtimi rokami. Iz opcij izračunana verjetnost novega dviga za sestanek v sredini junija trenutno znaša približno 53 odstotkov."

Nowotni povzročil rast evra
Čeprav je Fed spet zvišal obresti, kar bi moralo v teoriji pomagati dolarju, je evro v primerjavi z ameriško valuto dosegel najvišjo vrednost v zadnjih petih tednih, saj se je povzpel do 1,078 dolarja. Poleg razpleta nizozemskih volitev so evru pomagala tudi ugibanja, da se bo mogoče Evropska centralna banka že letos poslovila od ničelnih obresti. Guverner avstrijske centralne banke Ewald Nowotny je v intervjuju za Handelsblatt povedal, da bi lahko ECB v nasprotju s Fedom obresti zvišal pred koncem programa kvantitativnega sproščanja (letos decembra), v okviru katerega ECB mesečno odkupi za 60 milijard evrov obveznic.

Polovična možnost, da Fedu sledi tudi ECB
"Vrstijo se pozivi, da naj tudi ECB počasi krene na pot normalizacije denarne politike. Evropska centralna banka 9. marca pričakovano ni spremenila obrestnih mer. Vseeno delovanje Feda in makroekonomski podatki iz evroobmočja nakazujejo, da ni več posebnih razlogov za tako ohlapno politiko, kot je bila zadnjih nekaj let. Iz opcij izračunano pričakovanje tržnih udeležencev nam pokaže, da je verjetnost, da bi ECB do konca leta 2017 zvišal depozitno obrestno mero iz minus 0,4 odstotka na minus 0,3 odstotka, nekaj več kot polovična. Podobna pričakovanja so vključena tudi v ključno obrestno mero za refinanciranje (trenutno znaša 0 odstotkov, korak zvišanja bi znašal 0,1 odstotne točke)."

Vedno nižji obroki so preteklost
In kaj to pomeni za vse, ki imajo posojila s spremenljivo obrestno mero in si čim dlje želijo tako nizkih obresti? Peter Jenčič: "Kljub rastočim pričakovanjem glede višjih obrestnih mer šestmesečni evribor ostaja rekordno nizko. Za posojilojemalce, ki so upnikom dolžni na podlagi sestavljene variabilne obrestne mere, je evribor ključni faktor v izračunu mesečnega obroka. Zadnjih osem let so bile razmere pisane na kožo posojilojemalcem, saj je euribor padal, posledično pa tudi obroki. Z znižanjem obrestnih mer so se dramatično znižale tudi fiksne obrestne mere, kot jih ponujajo naše poslovne banke. Vendar pa že lahko preberemo, da se banke posojil s fiksno obrestno mero čedalje bolj izogibajo."

"Swap rate" vedno višji
Zakaj banke nočejo prevzeti tega tveganja? "Del razloga se lahko skriva v tem, da je na primer 15-letni EUR-swap rate (obrestna zamenjava iz fiksne obrestne mere v variabilno obrestno mero in obratno), s katero banke praviloma "zapirajo" izpostavljenost svojega kreditnega portfelja, v zadnjem času raste. Še v sredini leta 2016 je obrestna mera znašala 0,55 odstotka, trenutno pa znaša 1,25 odstotka. V primeru, da bi banka želela še naprej ponujati privlačno nizke fiksne obrestne mere, bi v zelo kratkem času zelo trpela njena marža, zato je za banko bolj elegantno, da ponuja posojila s sestavljeno obrestno mero na način X-mesečni evribor + pribitek".