Priljubljeno družbeno omrežje je imelo v drugem letošnjem četrtletju 13,23 milijarde dolarjev prihodkov (42 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju), dnevnih porabnikov je bilo 1,47 milijarde, v Evropi se je njihovo število znižalo. Analitiki so pričakovali še boljše podatke, poleg tega Facebook napoveduje tudi nižje prihodke in (zaradi škandala z zlorabo osebnih podatkov) ukrepe za večjo zasebnost uporabnikov, kar bo znižalo dobičkonosnost. Cena delnice se je v četrtek znižala za skoraj 20 odstotkov in je zdrsnila na dobrih 170 dolarjev, tržna kapitalizacija podjetja se je tako skrčila kar za 120 milijard dolarjev. Takšnega silovitega enodnevnega sunka navzdol Facebookove delnice niso doživele še nikoli. Do zdaj je bil najbolj črn dan tisti iz julija 2012, ko so delnice padle za enajst odstotkov.

Indeks Nasdaq v četrtek in petek navzdol
Še več, polom Facebooka je tudi največji v ameriški borzni zgodovini. Negativni rekord v izpuhtelih milijardah tržne kapitalizacije v enem samem dnevu je imel do zdaj Intel, ki je 22. septembra 2000 opozoril, da bo celoletna rast prihodkov precej nižja od pričakovanj, borzna vrednost podjetja pa je strmoglavila za več kot 90 milijard dolarjev. Seveda so Facebookove delnice v četrtek navzdol potegnile tudi indeks Nasdaq, ki se je znižal za poldrugi odstotek, z isto "magnitudo" pa je izgubljal tudi v petek, le da so bile glavni krivec Intelove (podjetje napoveduje zamude pri dobavi mikroprocesorjev nove generacije) in Twitterjeve (število dnevnih uporabnikov se je zmanjšalo) delnice.

ECB: Obresti ničelne najmanj še eno leto
Medtem ko je borza Nasdaq zadnji teden izgubljala, pa na Wall Streetu ni bilo razlogov za slabo voljo, saj je Dow Jones v petih dneh napredoval za 1,6 odstotka. Četrtletni dobički so večinoma zelo robustni, v primerjavi z istim lanskim obdobjem višji za okoli 22 odstotkov. V torek bo rezultate poslovanja objavil še Apple. Veseli tudi, da je Donald Trump opustil grožnje s carinami za evropsko avtomobilsko industrijo, kar je sicer še bolj navdihnilo borzo v Frankfurtu (DAX je teden končal z 2,4-odstotnim pribitkom). V prihodnjem tednu se bo sešla ameriška centralna banka, sprememb obrestnih mer ni pričakovati. Evropska centralna banka je medtem sporočila, da se bo vsaj še do poletja 2019 oklepala politike ničelnih obresti.

Zlato v območju enoletnega dna
Cene nafte so se v četrtek povzpele tretji dan zapored (brent je dosegel 74,83 dolarja, ameriška lahka nafta pa se je na le nekaj centov približala 70 dolarjem za 159-litrski sod), kar je bil odziv na odločitev Savdske Arabije, da zaradi napadov na dva tankerja ustavi dobavo skozi ožino v Rdečem morju. Zlato ostaja v območju enoletnega dna. Do aprila se je pocenilo za desetino, velik del padca pa lahko pripišemo močnejšemu dolarju, katerega vrednost se je v tem obdobju okrepila za pet odstotkov. Bitcoin se je zadnje dni uspešno zasidral nad 8.000 dolarji. Od 24. junija, ko je pri 5.755 dolarjih dosegel letošnje dno, se je odlepil že za 40 odstotkov. Povečuje se tudi promet: znana menjalnica BitMEX je na začetku tedna sporočila, da je število transakcij z bitcoinom znotraj 24 ur prvič preseglo število milijon.