Borzni komentar
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.7 od 9 glasov Ocenite to novico!
Nenavadno je, da Švicarska centralna banka (SNB) kotira na borzi, še bolj nenavaden pa je kar malce skrivnosten vzpon delnic te banke, saj se je njen tečaj v dobrem leto več kot potrojil. Foto: Reuters
Janet Yellen
Ameriška centralna banka (na fotografiji guvernerka Janet Yellen) utegne že danes najaviti ukrepe za zmanjševanje bilančne vsote, ki se je zaradi odkupovanja obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja napihnila na 4,5 bilijona dolarjev. Foto: Reuters
Frankfurtski delniški indeks DAX30 je v torek ostal skoraj nespremenjen. Objava indeksa Zew ni vplivala na trgovanje. Zew, ki meri razpoloženje nemških institucionalnih vlagateljev, je končal serijo treh zaporednih mesečnih padcev in je porasel z 10 na 17 točk. Foto: EPA

Dodaj v

Vzpon delnic Švicarske centralne banke spominja na bitcoinovsko norijo

Največji sklad na svetu presegel mejo bilijon dolarjev
20. september 2017 ob 06:57
Ljubljana - MMC RTV SLO, Reuters

Pri banki Deutsche Bank so se v zadnji analizi lotili naštevanja nevarnosti, ki pretijo finančnemu sistemu, ki je, kot so zapisali, na ekstremnih ravneh. Na prvem mestu omenjajo centralne banke in besedno zvezo "Great Unwind".

Gre za to, da se bo ameriška centralna banka v kratkem lotila zmanjšanja bilančne vsote, ki se je zaradi odkupovanja obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja napihnila na štiri bilijone dolarjev in pol, kar je približno tisočkrat več, kot znaša tržna kapitalizacija Ljubljanske borze. Pot nazaj bi bila lahko boleča, saj gre za "izlet v neznano". Še bolj stresno bi bilo, če bi gospodarstvo zašlo v recesijo, saj ob tako nizkih obrestnih merah Fed ne bi imel nobenega manevrskega prostora. Analitiki Deutsche Bank se bojijo tudi politične in gospodarske nestabilnosti v Italiji, ki je v pričakovanju volitev, svarijo pred vzponom populističnih strank tudi drugje po svetu, med možne vzroke za nemire na finančnih trgih pa omenjajo še morebitno kitajsko krizo (drugo največje gospodarstvo na svetu se je za zdaj uspešno izognilo trdemu pristanku) in težave Japonske, ki so tako finančne (največji javni dolg med razvitimi deželami) kot demografske narave.


LJSE: Največja enodnevna rast po juniju
Zdi se, da so vlagatelji za zdaj še gluhi za vsa opozorila o tem, da bi lahko šlo kmalu kaj narobe. Newyorški delniški indeks Dow Jones je včeraj pri 22.386 točkah postavil novo rekordno vrednost (že šesti dan zapored), danes pa bodo borzniki predvsem spremljali, kako se bo razpletel dvodnevni sestanek ameriške centralne banke. Morda bo Fed že najavil ukrepe za zmanjševanje bilančne vsote, vedno večja pa je tudi verjetnost, da bo na decembrski seji (tretjič letos) zvišal obrestno mero. Frankfurtski delniški indeks DAX30 (12.561 točk) je v torek ostal nespremenjen, slovenski SBITOP (806 točk) pa se je po enoodstotni rasti (največ po 26. juniju) spet zavihtel nad 800 točk. Vrednost nafte brent je zdrsnila na 55 dolarjev, zlato pa je vredno približno 1.310 dolarjev za unčo (31,1 grama), kar pomeni, da se je ta plemenita kovina za 3,5 odstotka odmaknila od letošnjega vrha (1.357 dolarjev), kjer je bila 8. septembra.

Tečaji delnic na Ljubljanski borzi 19. septembra:


TELEKOM

+2,79 %

82,90 EUR
PETROL

+1,62 %

370,90
GORENJE+1,56 %5,80
LUKA KOPER+1,10 %30,35
KRKA

+0,54 %

55,60
CINKARNA

+0,49 %

182,90
ZAV. TRIGLAV+0,00 %27,40
SAVA RE

-0,12 %

16,50


Izjemna rast delnic Švicarske centralne banke
V zadnjem času pozornost vzbuja rast delnic Švicarske centralne banke, saj se je njen tečaj v dobrem leto več kot potrojil, kar spominja na vzpon bitcoina. Rast je predvsem posledica plitkega trga, saj je za trgovanje na voljo malo delnic. Lastništvo banke, ki na borzi kotira že od ustanovitve leta 1907, je večinoma v rokah domačih kantonov in poslovnih bank (prevzem seveda ni mogoč), le dobro četrtino celotne izdaje pa imajo zasebni vlagatelji. Ti se nadejajo, da bi doživeli scenarij Banke za mednarodne poravnave (BIZ) s sedežem v Baslu, ki je svoje delnice umaknila z borze in se delničarjem oddolžila z lepo premijo. A to naj bi bilo v primeru SNB-ja zelo malo verjetno. Otipljivejši je razlog, da vlagatelje privlači portfelj Švicarske centralne banke, ki v nasprotju z Evropsko centralno banko (ta kopiči zgolj obveznice) kupuje tudi delnice.

SNB tiska franke in kupuje delnice v ZDA
Lahko bi rekli, da SNB iz nič ustvarja dobiček, saj v želji, da razvrednoti domačo valuto, tiska franke, jih zamenja za dolarje in kupuje delnice v New Yorku. Samo v prvem polletju letos je SNB kupil za več kot 20 milijard dolarjev ameriških delnic. V svojem portfelju ima delnice 2.500 različnih podjetij (med njimi delnice Appla, Microsofta in Amazona) v skupni vrednosti 85 milijard dolarjev. Samo lani je banka tudi tako ustvarila za 24,5 milijarde frankov dobička. Mimogrede, kazalec P/E, ki je pri običajnih podjetjih nad 10, znaša pri SNB-ju le 0,1, je pa nizka tudi dividendna stopnja, približno polodstotna. Tržna kapitalizacija banke je le 370 milijonov frankov, kar je manj kot polovica njene bilančne vsote. V primerjavi s centralnimi bankami na Japonskem, v Belgiji in Grčiji, ki tudi kotirajo na borzi, je to lep diskont.

Največji sklad na svetu presegel mejo bilijon dolarjev
Norveški državni pokojninski sklad je prvič v zgodovini presegel vrednost bilijon oziroma tisoč milijard dolarjev. Zasluge za to imata vzpenjajoči se delniški trg in močnejši evro. Prvi mož sklada Yngve Slyngstad je ob tem povedal, da si maja 1996, ko je bil sklad ustanovljen, nihče ni mislil, da bo kdaj padla ta magična meja. V skladu se je nabralo že 189.000 dolarjev oziroma dobrih 157.000 evrov na vsakega od 5,3 milijona prebivalcev Norveške. Sklad večinoma vlaga v delnice, te predstavljajo 65 odstotkov portfelja, pa tudi v obveznice in nepremičnine. Z delnicami skoraj 9000 podjetij je lastnik 1,3 odstotka vrednosti delnic podjetij na svetu in 2,3 odstotka v Evropi. Sklad je imel v zadnjih petih letih povprečno kar osemodstotni letni donos, v prihodnje pa bo zelo težko dosegati takšne številke. Država je pričakovano letno donosnost že znižala s štirih na tri odstotke.

Tomaž Okorn
Prijavi napako
Komentarji
Mitcho_Buchannon
# 20.09.2017 ob 07:39
A prav berem? Deutsche Bank, največji zapufanci in mešetarji, ki jih morajo drugi reševati zaradi njihovih finančnih izumov (t.i. derivatov), se nekaj oglaša? Umiram od smeha. Lansko leto so Deutsche Bank predstavljali tudi kot največjo grožnjo finančnemu sistemu. Torej bi bil njen propad kar OK, če bi za sabo potegnila ta gnili izprijeni finančni sistem.
slovenkaaaa
# 20.09.2017 ob 07:25
Blue house, a tebi se zdi, da masa lahko določa ekonomsko politiko? Denimo, kakšen DDV bomo imeli? A so ljudje toliko odgovorni, da se res podučijo, preden obkrožijo?
severnik
# 20.09.2017 ob 07:42
SNB tiska franke in kupuje delnice v ZDA

V svojem portfelju ima delnice 2.500 različnih podjetij (med njimi delnice Appla, Microsofta in Amazona) v skupni vrednosti 85 milijard dolarjev. Samo lani je banka tudi tako ustvarila za 24,5 milijarde frankov dobička.


Bankirji se spet igrajo z ognjem. Seveda bo šlo o teh 24mrd nekaj v zasebne žepe. Ko bo pa kriza prišla in bodo izgube, pa vemo kaj sledi...
tanj
# 20.09.2017 ob 07:06
Cool! A potem, če kupim zdaj nekaj teh delnic in bo njihova vrednost čez čas drastično padla, bo država sprejela TaxSuissStoks, ki mi bo povrnil moj vložek? Kako da ne? Diskriminacija torej...
mataj-finance
# 20.09.2017 ob 15:36
@madli

1) Kar se mene tiče, bolj zaupam kartici kot telefonski aplikaciji, v katero je mogoče vdreti. Konkretno: Uporabljam internetno bančništvo z RSA ključkom in debetno Viso, na katero si sproti nakazujem toliko denarja, kot ga potrebujem. Uporabno in dokaj varno.

2) Drži, ampak to stvari ne spremeni. Bitcoin je pač volatilen. Mimogrede, ko že omenjaš market cap- ko je oni dan Dimon otresal gofljo in dajal Bitcoin v nič, so se takoj pojavile primerjave med velikostjo Bitcoinovega market capa in velikostjo kazni, ki jo je JPM plačal zaradi svojih goljufij in pranja denarja. Približno isti red velikosti. Sicer pa je kasneje itak izkazalo, da je JPM medtem potihem kupoval Bitcoin. Običajni štosi.

3) Če bi me kdaj slučajno prijelo, da bi špekuliral s kriptovalutami bi kupil Monero, ampak najprej bi rad vsaj približno razumel kako stvar deluje. Zgleda bistveno bolj kompliciran kot Bitcoin.

@tupamaross

Ne gre za pokojninski sklad, ampak za neke vrste rezervo za hude čase- ko in če v Severnem morju zmanjkalo nafte, naprimer.
Amistad
# 20.09.2017 ob 11:21
Švicarji so ponovno izumili sir z luknjami....
Springbok
# 20.09.2017 ob 08:37
@mend055 - te milijarde občanov se nerelavntne. Je pa vlagateljev v razne oblike (delnice, obveznice, devize, nepremilnine, zlato, coine) vseeno kaka milijarda.

Globalno gledano ima pvprečen življenski standard afganistanski kmet, ki živi s kakimi 9 USD na dan.
Ovca
# 20.09.2017 ob 10:41
Iz nič ustvarjajo dobiček... se samo meni zdi to nenaravno?
FrancL
# 21.09.2017 ob 14:22
@mb128
"Kajjj, centralne banke tudi kotirajo na borzi?! O kakšnih delnicah je govora tukaj? Navadnih, prednostnih, imenskih, zlatih?! Jaz pa sem si mislil, da je centralna banka v isključni lasti države, vseh nas torej. Mislim če je že tako. Kje se pa da kupiti kakšno delnico ECB?!"

No, naj te razveselim: ameriška centralna banka pa je v rokah nekaj fizičnih oseb okrog Rockefelerja... ki lahko nemoteno tiskajo dolarje, kupujejo orožje in ustrahujejo druge države, ki ne želijo poslovati v dolarjih. Zakaj že, so strmoglavili Gadafija. Zgolj en primer.

;-)
mataj-finance
# 20.09.2017 ob 13:41
Pomisleki glede Bitcoina:

1) Bitcoin kot plačilno sredstvo ni kaj prida ker ga je, vsaj zaenkrat, bolj težko spraviti v promet. Trgovcev, ki bi sprejemali Bitcoine ni veliko.

2) Bitcoin zaradi svoje volatilnosti tudi ni kaj prida hranilec vrednosti.

3) Anonimnost Bitcoina je milo rečeno vprašljiva. Bitcoin transakcije so javne, vidi jih lahko vsak. Če trgovec ali oštir objavi kodo svoje Bitcoin denarnice, lahko vsak spremlja njegov plačilni promet. Mokre sanje vsakega dacarja. Enako velja za posameznike. Po tem, ko enkrat povežeš osebo in kodo denarnice, lahko slediš vsem transakcijam. Mešanje Bitcoinov med večimi denarnicami sledenje sicer oteži, onemogoči ga pa ne. Vse transakcije ostanejo zapisane na blockchainu za vse večne čase in prej ali slej se lahko najde kdo, ki jih bo uspešno sledil in analiziral.

Točki 1 in 2 pomenita, da je Bitcoin kot denar bolj štorast kot ne, da funkcij denarja ne opravlja prav pretirano dobro, to pa naprej pomeni, da naraščanje njegove vrednosti ni upravičeno in da gre po vsej verjetnosti za balon. S tem seveda ne mislim reči, da je ideja in tehnologija zanič, daleč od tega. Blockchain bo ostal in se razvijal naprej in to je največje tveganje za padec cene Bitcoina. Prej ali slej ga bo izrinila kaka tehnično bolj dovršena kriptovaluta, naprimer Monero, ki naj bi bil po zaslugi dodatnega šifriranja popolnoma anonimen. To dokazuje tudi praksa. FBI-ju vedno nekako uspe da izsledi in zapre vse nelegalne tržnice na "črnem internetu" in polovi vse pedofile, ki si tam izmenjujejo otroško pornografijo. Stvari tam očitno niso tako anonimne kot se zdi. Če se davkarija in policija pri preiskavi dokopljeta do računalnika kakega švercarja ali utajevalca davkov, lahko brez težav zaplenita vse njegove Bitcoine. Pri Moneru to, vsaj zaenkrat, ne gre.
blekpero
# 20.09.2017 ob 11:04
Švicarska ruleta.
tuintam
# 20.09.2017 ob 09:24
Ameriška centralna banka (na fotografiji guvernerka Janet Yellen) utegne že danes najaviti ukrepe za zmanjševanje bilančne vsote, ki se je zaradi odkupovanja obveznic v okviru programa kvantitativnega sproščanja napihnila na 4,5 bilijona dolarjev.

Če se bolje premisli, gre za čisto navaden tisk denarja, ko ti ga zmanjka. Le da so na zaobšli zakone. Enako se dogaja pod Draghijem tudi v EU. Odkupujejo ali plačujejo slabe naložbe, banke delajo, kar jim paše. CB-ke krijejo izgube bank, banke pa uporabljajo represivna orodja Države... Ne rečem, da to ne rešuje zanič delovnih mest ipd. Saj to je tudi že prej marsikomu čisto ustrezalo, tako kolektiviziranje, prenašanje izgub z zgubašev na ostale.
FrancL
# 21.09.2017 ob 14:25
, preveč, ki pa je ne morem odstraniti, saj rtvslo še vedno kot edini spletni portal ne omogoča poprvljanje forumov. ;-)
samogledam
# 21.09.2017 ob 08:57
te spekulacije so iznicile trg in vrednost delu...Borze so postale grobarji in mocno upam, da se sesuje ta laznjivi sistem v prafaktorje...
Rocknrolla
# 20.09.2017 ob 15:52
5tane # 20.09.2017 ob 07:33 - Prijavi neprimerno vsebino Bitcoin ni norija ampak edina alternativa za pokvarjene bančne sisteme. Bojijo se ga banke in pokvarjene korupcijske države, samo zato ker od njega ne morejo pokasirati nič. - Točno tako Stanči... Še to povej, da če hočš kupt Bitcoin ali Ether z kreditno (VISA/MasterCard) to Slovenci najceneje nardimo na CEX.IO
tupamaross
# 20.09.2017 ob 14:49
"...Norveški državni pokojninski sklad je prvič v zgodovini
presegel vrednost bilijon, oz. tisoč milijard dolarjev...!"

Kolika je vrednost našega pokojninskega sklada?

Število prebivalcev Norveške je dobrih 4 milijone.

Število prebivalcev naše države dobrih 2 milijona.

Vrednost našega pokojninskega sklada bi torej
lahko bila 500 milijard USD.
madli
# 20.09.2017 ob 14:45
@mataj-finance

1) Z bitcoini lahko plačuješ z debetnimi karticami kot je TenX recimo (poleg bitcoina bo še v kratkem omogočala plačilo z ethereumom, DASH-om, LTC in ostalimi). Z njo pa lahko plačuješ vsepovsod kjer sprejemejo VISO. Plačilo je instantno in takoj vidno na TenX aplikaciji, kjer tudi izbereš s katero valuto bi rad plačal.

2) Bitcoin je predvsem volatilen, ker je še vse skupaj na začetku. Ima zelo mali market cap v primerjavi z ostalim denarjem. Če / ko se bo market cap dvignil, bodo tudi takšna nihanja manjša.

3) Zasebnosti nimaš veliko pri bitcoinu, to je res. Če hočeš anonimnost maš DASH ali pa Monero, kjer pa je nemogoče karkoli izsledit.
mend055
# 20.09.2017 ob 07:47
Kaj pa mi, milijarde občanov, ki se na to ne spoznamo?
mb128
# 20.09.2017 ob 17:51
matej-finance
Glej oštir oz. trgovec ti tako ali tako mora izdati račun tako da so pomisleki glede tega popolnoma odveč! Če pa ti pride na obisk dacar in ti blagajna ne šitima pa plačaš kazen tako ali tako.
tupamaross
# 20.09.2017 ob 16:03
Dragi Mataj,
hvala za opozorilo, ki pa v mojem komentarju ničesar ne
spremeni.Torej, v primerjavi z njihovimi rezervami, bi naše
rezerve za pokojninski sklad morale biti 500 milijard, če bi
morali nehati sejati sladkorno peso okrog Ormoža in bi še,
bog ne daj, morali zapreti tamkajšnjo proizvodnjo sladkorja.
mb128
# 20.09.2017 ob 09:18
Vzpon delnic švicarske centralne banke.... Kajjj, centralne banke tudi kotirajo na borzi?! O kakšnih delnicah je govora tukaj? Navadnih, prednostnih, imenskih, zlatih?! Jaz pa sem si mislil, da je centralna banka v isključni lasti države, vseh nas torej. Mislim če je že tako. Kje se pa da kupiti kakšno delnico ECB?!
Sicer pa zamislite si situacijo. Neka tuja država pokupi večino delnic ene druge države. In državi si nista prijateljsko naklonjeni. Le kaj bi se zgodilo? Mislim to je že kar nonsens par exelance!
Smatram pa tudi, da je povsem neprimerno primerjati nekaj kar je prisotno v realu z tistim kar je prisotno v virtualu!
tuintam
# 20.09.2017 ob 09:28
IMF pazastoka samo, kadar mu zmanjka za slepce zagarantirano dobrih naložbenikov v državah v razvoju. Bo treba spet kakšno državo spraviti na to stopnjo?
5tane
# 20.09.2017 ob 07:33
Bitcoin ni norija ampak edina alternativa za pokvarjene bančne sisteme. Bojijo se ga banke in pokvarjene korupcijske države, samo zato ker od njega ne morejo pokasirati nič.
blue_house
# 20.09.2017 ob 07:12
Analitiki Deutsche Bank se bojijo tudi politične in gospodarske nestabilnosti v Italiji, ki je v pričakovanju volitev, svarijo pred vzponom populističnih strank tudi drugod po svetu,

Torej, ljudje, ce ste se mislili spilat demokracijo, pozabite. Dobili boste financno kruzo kataklizmicnih razseznosti, za katero boste krivi vi, ker zelite imeti to svojo umazano 'demokracijo'. Edina prava pot je neoliberalizem in tudi uradno prehod na sistem 'koliko imas evrov, tolikokrat lahko volis'.
Kazalo