Foto:
Foto:

Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije je opozoril, da predlog uredbe še ne daje dokončnega odgovora na to, katere vsebine so točno njen predmet. Zagotovo to velja za plačljive spletne vsebine, ni pa še čisto jasno, ali bo uredba zajela tudi spremljanje televizijskega programa slovenskih televizij po spletu iz tujine (denimo prenosov različnih oddaj, filmov ali športnih dogodkov) oziroma spremljanje programa, ki ga kabelski in IPTV-operaterji ponujajo prek različnih aplikacij. "Glavno težavo predstavljajo predvsem pretočne videostoritve, ki jih ponudniki zelo selekcionirano ponujajo zgolj v določenih državah. Če bo šlo vse v pravo smer, potem si že v bližnji prihodnosti res lahko obetamo enotni evropski trg digitalnih vsebin," je še poudaril Okorn.

Uporabniki imajo namreč danes med potovanjem po EU-ju lahko onemogočen dostop do spletnih storitev z vsebinami, kot so filmi, športni prenosi, glasba, e-knjige ali igre, čeprav so jih plačali v svoji domači državi, so sporočili iz Bruslja.

Predlog komisije pa bi te omejitve ukinil. Čezmejna prenosljivost, ki je nova pravica EU-ja za porabnike, naj bi se uresničila leta 2017, ko bodo odpravljeni tudi stroški gostovanja. Ker gre za predlog uredbe, se bodo predpisi po njenem sprejetju uporabljali neposredno v vseh 28 državah članicah.

Komisija je prav tako predstavila tudi akcijski načrt za posodobitev pravil EU-ja o avtorskih pravicah. Cilj je zagotoviti, da bi Evropejci lahko dostopali do široke zakonite ponudbe vsebin ter da bi bili avtorji in drugi imetniki pravic hkrati bolje zaščiteni in pravično plačani.

Lažje nakupovanje na spletu
Bolje bi bili po predlogih novih pravil komisije porabniki zavarovani tudi pri spletnem nakupovanju, podjetja pa bi lažje prodajala čez meje svoje države. Prvi predlog obravnava dobavo digitalnih vsebin (npr. pretakanje glasbe), drugi pa spletno prodajo blaga (npr. nakup oblačil prek spleta).

Omenjena predloga odpravljata glavne ovire za čezmejno poslovanje v EU-ju: pravno razdrobljenost na področju potrošniškega pogodbenega prava in z njo povezane visoke stroške za podjetja ter nizko stopnjo zaupanja porabnikov pri spletnem nakupovanju v drugi državi.

Po ocenah Bruslja bi s tem porabnikom storitve v drugih državah članicah začelo prodajati več kot 122.000 evropskih podjetij, skupno število posameznikov, ki prek spleta kupujejo v drugih državah EU-ja, pa bi se lahko dvignilo do 70 milijonov.

Omenjeni predlogi predstavljajo sveženj prvih zakonodajnih predlogov v okviru maja letos predstavljene strategije enotnega digitalnega trga. Do konca prihodnjega leta bodo predstavili skupaj 16 pobud.

Boštjan Okorn z Zveze potrošnikov Slovenije je opozoril, da predlog uredbe še ne daje dokončnega odgovora na to, katere vsebine so točno njen predmet. Zagotovo to velja za plačljive spletne vsebine, ni pa še čisto jasno, ali bo uredba zajela tudi spremljanje televizijskega programa slovenskih televizij po spletu iz tujine (denimo prenosov različnih oddaj, filmov ali športnih dogodkov) oziroma spremljanje programa, ki ga kabelski in IPTV-operaterji ponujajo prek različnih aplikacij. "Glavno težavo predstavljajo predvsem pretočne videostoritve, ki jih ponudniki zelo selekcionirano ponujajo zgolj v določenih državah. Če bo šlo vse v pravo smer, potem si že v bližnji prihodnosti res lahko obetamo enotni evropski trg digitalnih vsebin," je še poudaril Okorn.