Gospodarsko rast v Sloveniji poganjajo predvsem zasebna poraba in naložbe. Foto: Pixabay
Gospodarsko rast v Sloveniji poganjajo predvsem zasebna poraba in naložbe. Foto: Pixabay
Evropska komisija - sedež
Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 3,3-odstotno rast, za prihodnje leto pa 3,1-odstotno. Foto: Reuters

V dobi demografskih in tehnoloških sprememb se morajo razvijati tudi naša gospodarstva, ponujati več priložnosti in boljšo življenjsko raven našemu prebivalstvu.

Komisar za finančne zadeve Pierre Moscovici
false
Države, ki so izvedle ambiciozne strukturne reforme, so v boljšem položaju, je izpostavil komisar Pierre Moscovici. Foto: MMC RTV SLO/Reuters

Slovenija je z več kot triodstotno rastjo v tem in prihodnjem letu po bruseljski napovedi občutno nad povprečjem držav evrskega območja in EU-ja. Spomnimo, da je zadnja bruseljska zimska napoved Sloveniji tako za letos kot prihodnje leto napovedovala 'zgolj' triodstotno rast. Evropska komisija (EK) je sicer malo manj optimistična od napovedi Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), ki je konec marca Sloveniji za letos napovedal kar 3,6-odstotno gospodarsko rast, za prihodnje leto pa 3,2-odstotno.

Gospodarsko rast v Sloveniji poganjajo predvsem zasebna poraba in naložbe. Razmere na trgu dela se izboljšujejo, kar krepi domače povpraševanje. V pozitivnem makroekonomskem kontekstu se pričakuje tudi nadaljnje zmanjševanje primanjkljaja in dolga, je EK ocenil trenutni položaj Slovenije.

Zmanjševanje proračunskega primanjkljaja
Boljša je tudi bruseljska napoved glede slovenskega javnofinančnega primanjkljaja. Za letos komisija Sloveniji napoveduje 1,4-odstotnega, za prihodnje leto pa 1,2-odstotnega, medtem ko ji je februarja napovedala 1,7-odstotnega oziroma 1,4-odstotnega. Primanjkljaj bo tako ostal precej pod tremi odstotki BDP-ja, kar kot zgornjo dovoljeno mejo določajo evropska proračunska pravila. Bruselj je lani spomladi tudi ustavil postopek proti Sloveniji zaradi presežnega primanjkljaja.

Tveganja za slovenske finance
Še vedno pa komisija Slovenijo opozarja na poslabšanje strukturnega fiskalnega položaja, čeprav je napoved nekoliko boljša kot pozimi. Strukturni primanjkljaj naj bi se v obdobju 2016-2018 zvišal z 1,7 odstotka na 2,3 odstotka, medtem ko naj bi se po zimski napovedi v istem obdobju povečal z 1,9 odstotka na 2,6 odstotka.

Glavna tveganja za slovenske javne finance po navedbah komisije izvirajo iz pritiskov zaradi izdatkov za javne plače in pokojnine, negotovosti glede fiskalnih posledic dejavnosti Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) in morebitnih enkratnih izdatkov zaradi sodnih zadev, na primer vprašanje sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.

Evropsko gospodarstvo okreva
Evropsko gospodarsko je v petem letu okrevanja, ki zdaj dosega vse članice EU-ja. To se bo s stabilnim korakom nadaljevalo tudi letos in prihodnje leto. Velika negotovost, ki je zaznamovala preteklo leto, naj bi se začela zmanjševati, je izpostavila Evropska komisija v spomladanski gospodarski napovedi.

Evrskemu območju komisija napoveduje 1,7-odstotno rast v tem letu in 1,8-odstotno v prihodnjem letu, kar je za 0,1 odstotne točke več oziroma enako, kot je napovedala pozimi. Celotni Uniji pa napoveduje letos in prihodnje leto 1,9-odstotno krepitev BDP-ja, kar je za 0,1-odstotne točke več od zimske napovedi.

"Dobra novica je, da naj bi se velika negotovost, ki je zaznamovala preteklih dvanajst mesecev, začela zmanjševati," je poudaril evropski komisar za finančne in gospodarske zadeve Pierre Moscovici. Okrevanje se opira na ugodno denarno politiko, trdno zaupanje podjetij in potrošnikov ter izboljšanje razmer v svetovni trgovini.

Nujne ambiciozne strukturne reforme
V Bruslju ob tem opozarjajo na neenakomerno rast ter okrevanje na področju trga dela in naložb med članicami, pri čemer so po navedbah komisije v boljšem položaju države, ki so izvedle ambiciozne strukturne reforme. Soočanje z vzroki teh razlik je ključen izziv, ki ga je treba nasloviti v prihodnjih mesecih in letih, je poudaril Moscovici.

Za soočenje s težavami neravnotežja med članicami komisija poziva k odločnim reformam, vključno z odprtjem trgov proizvodov in storitev ter posodobitvijo trgov dela in sistemov socialne varnosti. "V dobi demografskih in tehnoloških sprememb se morajo razvijati tudi naša gospodarstva, ponujati več priložnosti in boljši življenjski standard našemu prebivalstvu," je sklenil komisar.

V dobi demografskih in tehnoloških sprememb se morajo razvijati tudi naša gospodarstva, ponujati več priložnosti in boljšo življenjsko raven našemu prebivalstvu.

Komisar za finančne zadeve Pierre Moscovici