Število slabih posojil se zmanjšuje. Foto: BoBo
Število slabih posojil se zmanjšuje. Foto: BoBo
Stanislava Zadravec Caprirolo
Viceguvernerka je prepričana, da se negativna gibanja obračajo. Foto: MMC RTV SLO

V Banki Slovenije (BS) ugotavljajo, da se je stanje na slovenskih finančnih trgih stabiliziralo, gibanja pa so celo bolj pozitivna od predvidevanj, kar kaže najnovejše poročilo o finančni stabilnosti. Sistemska tveganja so se znižala, pred nami je zdaj obdobje konsolidacije bančnega sistema, je pojasnila viceguvernerka Stanislava Zadravec Caprirolo.

"Kapitalska ustreznost oz. položaj bank je zdaj primerljiv z evropskim povprečjem, kar je dobro. Primerljiv je tudi delež slabih posojil, saj je ta ustrezno opremljen, da se odzove na povpraševanje po kreditih, kadar je to zdravo," je viceguvernerka povedala o likvidnosti bančnega sistema.

Realni sektor je še vedno v fazi razdolževanja in zato se bodo bilance bank letos, tako kot lani, krčile. "Je pa že vidna kreditna rast, predvsem dolgoročnih posojil, kar je pozitivna novica, ki nakazuje mogoč investicijskih cikel," je o tem, da se obrat trenda pričakuje že prihodnje leto, povedala Zadravec Caprirolova.

Manj slabih posojil
Slaba posojila v bankah se krčijo, ta proces pa bi potekal še hitreje, če se ne bi istočasno krčile tudi bilance bank, je pojasnil Tomaž Košak, ki v BS-u vodi sektor Finančna stabilnost in makrobonitetna politika.

Struktura virov v bankah je zdaj mnogo manj tvegana, ker znova sloni na depozitih, ki so vse bolj kratkoročni. Banke so kot celota dobičkonosne, je še izpostavila viceguvernerka, ki je prepričana, da je dobro, da so banke sposobne generirati lastno kapitalsko moč. Obenem je opozorila, da takšno stanje ne bo trajalo, ker so banke po njeni oceni pod pritiskom nizkih obrestnih mer, strukture financiranja in močne konkurence. Določena tveganja so v bankah še prisotna, a niso takšne narave, da bi bilo potrebno ukrepanje, je še dodala.

Podržavljene banke
V zadnjih nekaj letih se je nekaj bank poslovilo s trga, država je kot lastnica Banke Celje in Abanke napovedala njuno združevanje. V centralni banki pa vidijo še več priložnosti za konsolidacijo sistema, je opozorila.

Glede Gorenjske banke je povedala, da poteza Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB), ki je od njene pomembne lastnice prevzela njeno največjo turistično dejavnost, nima neposrednih učinkov na samo banko. Sava že v preteklosti ni sodelovala pri njenih dokapitalizacijah, bodo pa v BS-u budno spremljali dogajanje in bedeli nad banko ter ukrepali, če bo treba.

Podržavljene banke, ki so na DUTB-ju lahko prenesle slabe terjatve z domačega trga, tega niso mogle storiti za tiste s tujega trga. Tovrstne terjatve so prevladujoče skoncentrirane na Hrvaškem, v Srbiji, BiH-u, Bolgariji in Črni gori, saj so marca predstavljale 91 odstotkov terjatev do tujine. Banke bi morale ustanoviti družbe, na katere bi prenesle te terjatve in jih združile, kar bi pripomoglo k učinkovitejšemu razreševanju, so ocenili v BS-u.

Pomoč malim podjetjem
V BS-u so še opozorili, da je treba pozornost usmeriti v razdolževanje malih in srednjih podjetij, saj je v njih skoncentrirano 74 odstotkov vsega presežnega dolga podjetij. Potrebujejo več možnosti lastniškega financiranja prek alternativnih finančnih institucij ali pa kapitalskega trga.