Je bilo premoženje Gorenjske banke podcenjeno? Foto: BoBo
Je bilo premoženje Gorenjske banke podcenjeno? Foto: BoBo
Banka Slovenije
Banka Slovenije bo svoje videnje pojasnjevala tudi drevi v Točki preloma. Foto: MMC RTV SLO
Smo res preplačali sanacijo bank?

V ponedeljek je javnost razburila študija ekonomista Velimirja Boleta, ki trdi, da smo leta 2013 samo za sanacijo dveh največjih bank odšteli pol drugo milijardo evrov preveč. Kot razkrivamo, pa so v višino bančnega primanjkljaja podvomile tudi nekatere banke. V Gorenjski banki, kjer so revizorji izračunali 328-milijonski primanjkljaj, čeprav je banka imela kar 90 milijonov evrov pozitivnega kapitala, so zato Banki Slovenije poslali ugovor.

Gorenjska banka je imela ob obremenitvenih testih leta 2013 skoraj 330 milijonov evrov primanjkljaja. Vsaj tako so izračunali v podjetjih Ernest in Young in Oliver Wyman. Banka Slovenije je zato lastnikom naložila, da čim prej dokapitalizirajo banko.

Za Gorenjsko banko je bil ta izračun očitno velik udarec, zato so spisali ugovor na odredbo Banke Slovenije. V njem sprašujejo: kako je mogoče, da ima banka primanjkljaj, če je neodvisni revizor leto pred sanacijo ugotovil, da ima banka zadosti kapitala, in to kar 14 odstotkov, torej precej več od zahtevanih 9. Banko Slovenije tudi spomnijo, da je pol leta pred sanacijo potrdila, da je v Gorenjski banki kapitalski presežek.

V Gorenjski banki podvomijo v verodostojnost izračunov. Ernest in Young v dokument zapiše, da ne prevzema nobene odgovornosti ali obveznosti za rezultate, da so nekateri rezultati zaradi omejitev lahko celo zavajujoči in, da njihov izračun ni v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi.

Tako visok primanjkljaj je med drugim posledica pretirane podcenitve vrednosti nepremičnin, še dodajajo v Gorenjski banki. Na primer: kvadratni meter zemljišča v Izoli je en cenilec ocenil na 461 evrov, drugi na 375 evrov, Ernest in Young pa pri pregledu le na 107 evrov.

Gorenjska banka 330 milijonov evrov nikoli ni potrebovala. Leta 2015 so v banko vložili le s 13 milijonov evrov. Kapitalski količnik je danes 19 odstoten, kar je dvakrat več od zahtevanega.

Takratni predsednik uprave Gorenjske banke Gorazd Trček, tudi podpisnik tega ugovora, je prepričan, da se je tudi pri ostalih bankah vrednost kapitala močno podcenila.


BS: Dva različna postopka

Guverner Boštjan Jazbec vse očitke odločno zavrača.

V Banki Slovenije odgovarjajo, da je šlo v primeru, ko so julija potrdili pozitiven kapital, decembra istega leta pa negativnega, za dva različna postopka. "Gorenjska banka, tako kot tudi Hypo banka sta dobili zahtevo za dodatno povečanje kapitala zaradi tega, ker sta slabo prestali stresne teste."

V centralni banki verjamejo v verodostojnost poročila o kakovosti sredstev, ki ga je pripravilo podjetje Ernst & Young Svetovanje. Zakaj se torej EY odveže odgovornosti in zapiše, da ni uporabljal mednarodnih računovodskih standardov? "Pregledi kakovosti aktive so v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi. [...] Stvari, ki jih pa omenjate, so standardne opombe, ki so zapisane v vsaki pogodbi z revizorji," je dejal Jazbec.

In kako guverner odgovarja na očitke, da je bilo premoženje bank ocenjeno izjemno nizko? "Torej, tri leta po sanaciji bančnega sistema se terjatve več kot očitno prodajajo s še večjim diskontom, kot je bilo to v letu 2013."

Gorenjska banka je z notranjimi ukrepi, predvsem z dezinvestiranjem, v dveh letih zadostila pogojem regulatorja.


Odgovori Banke Slovenije na novinarska vprašanja.

Gorenjska banka v dokumentu ugotavlja, da je Banka Slovenije 30.7.2013 za banko potrdila kapitalski presežek, pol leta pozneje pa sprejela diametralno nasprotno ugotovitev. Ali to drži in kako je mogoče, da se je stališče Banke Slovenije tako hitro spremenilo?
V pismu z dne 30. 7. 2013 je BS v okviru vsakoletnega procesa nadzorniškega pregleda in ovrednotenja (SREP), v katerem BS presoja skladnost notranje ocene kapitalskih potreb banke z oceno BS, banki izdala oceno o kapitalski ustreznosti. Ocena BS je temeljila na rednem vsakoletnem ICAP/SREP dialogu in je veljala za naslednje enoletno obdobje. Redni ICAP/SREP postopek preverjanja ocene kapitalske ustreznosti banke v pismu je drugačen nadzorniški proces od izvajanja in metodologij obremenitvenih testov. Zato je GB , kot je razvidno iz objavljenega Celovitega poročila o skrbnem pregledu bančnega sistema (objava 19. 12. 2013, Celovito poročilo), tudi po rezultatih obremenitvenih testov bila uvrščena v skupino bank, ki so imele daljši rok za krepitev kapitala kot pa tiste banke, ki niso izpolnjevale kapitalskih zahtev in so prosile za ukrepe državne pomoči.

Gorenjska banka trdi, da ste izračunani primanjkljaj obrazložili v treh stavkih, ki ne povedo ničesar o njegovih razlogih. Niste jim pojasnili, kako ste izračunali 328 milijonov evrov, na kakšen način in po kakšnih kriterijih je bil opravljen pregled kakovosti sredstev banke in kakšne so bile predpostavke obremenitvenega testa? Ali drži, da ste bankam posredovali povsem neobrazloženo odredbo izračunanega primanjkljaja in zakaj?
Banka je bila, enako kot vse druge banke (skupno 10 bank) ustrezno seznanjena s kapitalskimi zahtevami iz izpodbijane odredbe, saj so ji bili dne 5. 11. 2013 na sestanku v Banki Slovenije predstavljeni posamezni elementi ocenjevanja absorbcijske sposobnosti banke za pokrivanje izgub ter dne 5. 12. 2013 na sestanku v Banki Slovenije tudi posamezni elementi ocenjevanja pričakovanih izgub banke. Banka Slovenije je ocenjevala, da je banka na podlagi omenjenih sestankov, objavljenih dokumentov ter poslanega poročila o izvedbi pregleda kakovosti sredstev pridobila ustrezne informacije o načinu ocene kapitalskega primanjkljaja. V odločbi BS z dne 28. 1. 2014 je bilo banki to tudi pojasnjeno ter ob tem ponovno obrazloženi razlogi za oceno kapitalskega primanjkljaja v obremenitvenem testu.

Gorenjska banka v ugovoru citira revizorsko hišo Ernest in Young, ki je izračunala primanjkljaj banke. Banka navaja, da E&Y ne prevzema nobene odgovornosti ali obveznosti za rezultate, da so nekateri rezultati lahko zavajujoči in, da ne zagotavlja mnenja, ki je skladen z računovdskimi standardi. Ali to drži? Če da, ali še vedno trdite, da so izračuni E&Y verodostojni?
E&Y ni bil odgovoren za izračun primanjkljaja banke. V okviru celovitega pregleda je Banka Slovenije sklenila pogodbo o svetovanju z družbo E&Y Svetovanje (in ne E&Y revizija, kot napačno navajate). BS je z družbo sklenila pogodbo za storitve pregleda kakovosti sredstev (AQR).

Ali še vedno vztrajate, da so izračunani primanjkljaji točni, zlasti v luči tega, da je banka na koncu potrebovala le 13 milijonov evrov dokapitalizacije in ima danes količnik kapitalske ustreznosti kar 19 odstotkov, kar je dvakrat več od zahtevanega
BS meni, da vprašanje temelji na pomembnem nerazumevanju smiselnosti in načina izvedbe obremenitvenih testov. Obremenitveni testi so vedno utemeljeni na skrbnih (konzervativnih), vendar verjetnih predpostavkah uresničitve tveganj, ter po stanju, po katerem se obremenitveni test izvaja. Zaradi obremenitvenih testov so banke kapitalsko trdne, saj zagotavljajo kapitalsko ustreznost banke tudi ob uresničitvi neugodnih dogodkov. Predpostavke obremenitvenih testov so bile usklajene in potrjene s strani Ministrstva za finance Republike Slovenije, Banke Slovenije in EU institucij, njihova opredelitev pa je podrobno opisana v Celovitem poročilu. Sprememba predpostavk obremenitvenih testov bi lahko vplivala na spremembo ocene kapitalskega primanjkljaja, enako velja za spremembo izhodiščnega stanja in časovnega horizonta izvedbe obremenitvenih testov.

Banka je dejansko izpolnjevala kapitalske zahteve in je zato lahko preko časovnega razdobja pokrila tudi s ST ugotovljen kapitalski primanjkljaj z različnimi ukrepi kot npr. dezinvestiranjem, oblikovanjem rezervacij, višjimi prihodki in na koncu z dokapitalizacijo v višini 13 mio eur. Na podoben način so s ST ugotovljeni kapitalski primanjkljaj zaprle tudi druge kreditne institucije vključene, upoštevajoč rezultate, v isto skupino bank (UCSI, RSI, Hypo banka, Banka Celje) Več informacij je na voljo v objavljenem Celovitem poročilu. Enak primer je bil tudi primer zapiranja kapitalskega primanjkljaja NLB v okviru AQR in ST ECB v letu 2014.



Smo res preplačali sanacijo bank?