"Po 23 letih, odkar se vleče težava starih deviznih vlog v Ljubljanski banki, je končno enkrat za vselej rešeno vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev pravic do premoženja, kdo je odgovoren za krajo prihrankov navadnih ljudi v BiH-u in na Hrvaškem," je bila ob izreku sodbe navdušena Monika Mijić, predstavnica sveta ministrov BiH-a na sodišču v Strasbourgu. Foto: MMC RTV SLO/Televizija Slovenija
Ker je sodba pilotna, to pomeni, da se na enak način rešuje vprašanja vseh, ki so vložili pritožbe na evropsko sodišče ali bi jih še lahko vložili, ne glede na to, ali so npr. iz BiH-a ali Hrvaške. Foto: BoBo

Slovenija bo v letu dni morala pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe. Po tem roku bo manjše vloge morala izplačati takoj, večje pa v določenem roku v anuitetah. Sloveniji seveda po koncu nasledstvenih pogajanj ostajajo regresni zahtevki do drugih držav naslednic, a kaj, ko se te nočejo prav dosti pogajati. Realnejše je tako vprašanje, kako bosta Ljubljanska in Nova Ljubljanska banka po evropski sodni poti prišli do izterjave pravnomočno iztoženih dolgov hrvaških podjetij, kar Hrvaška onemogoča, in kako bo Slovenija prišla do svojega deleža deviz, ki so bile leta 1991 na računih Narodne banke Jugoslavije, je poročala Televizija Slovenija.

Prihranki, hranilnik, varčevalci, evri, denar
Leta 1991 je dolg do hrvaških varčevalcev znašal slabih 143 milijonov evrov in do bosanskih 103 milijone. K temu bo treba prišteti še obresti. Foto: BoBo
V Srbiji, kot da se jih sodba ne tiče
ESČP: Slovenija mora izplačati vse varčevalce

"Veliko razočaranje, saj smo ves čas trdili, da so naši argumenti močni, trdni in podprti z ustrezno dokumentacijo. Ta dokumentacija je temeljila na osnovnem načelu, da gre za nasledstveno vprašanje," je odločitev sodišča glede starih deviznih vlog komentirala slovenska pravobranilka Nataša Pintar Gosenca.

O finančnih razsežnosti sodbe pravobranilka ni želela ugibati. Na vprašanje, ali bi lahko šlo za celo milijarden znesek, je odgovorila le, da po njenem mnenju "tako pesimističen ni treba biti". "Te številke so stvar verifikacije. O tem ta trenutek ne morem povedati nič," je dejala.

Z ministrstva za finance so sporočili, da morajo sodbo najprej natančno preučiti, šele nato bo mogoče podrobneje komentirati mogoče načine njenega uresničevanja. Dodali so, da se sodba ne izvaja neposredno, zato o konkretnejših zneskih v tem trenutku ni mogoče sklepati.

Tudi v stranki SMC, zmagovalki nedeljskih parlamentarnih volitev, sodbe ne želijo komentirati, dokler je ne preučijo.

Slovenija bo morala poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic
"Ocenjujem, da je sodba z vidika nasledstva veliko razočaranje. Sodišče ni upoštevalo dejstva, da je federacija (SFRJ), ki je v preteklosti prevzela jamstva za devizne varčevalce, razpadla in da je zato to vprašanje nasledstva,
" je dejala visoka predstavnica Slovenije za nasledstvo Ana Polak Petrič.

Hkrati je izrazila prepričanje, da sodba ne more izničiti obveznosti držav naslednic, ki izhajajo iz sporazuma o vprašanju nasledstva, po katerem se morajo o tem vprašanju dogovoriti. "To dejstvo bomo morali upoštevati v kontekstu implementacije sodbe in v kontekstu preverjanja nadaljnjih ukrepov Republike Slovenije," je povedala.

Po besedah Polak Petričeve je to, da varčevalci niso mogli dvigniti privarčevanih deviz toliko časa, kršitev njihovih človekovih pravic. "A dejstvo je tudi, da je Slovenija na svojem ozemlju takoj po osamosvojitvi dosledno poplačala vse devizne varčevalce, ki so imeli vloge na ozemlju Republike Slovenije. Ta sodba pa ji nalaga, da bo zdaj morala poplačati tudi varčevalce na ozemlju drugih držav naslednic," je dodala.

Kot pozitiven vidik sodbe je sicer izpostavila izključitev prenesenih deviznih vlog, ki so že bile plačane na Hrvaškem. "Ta sodba nima vpliva na veljavnost memoranduma o soglasju, ki sta ga predsednika vlad Slovenije in Hrvaške podpisala na Mokricah leta 2013," je še dejala Polak Petričeva.

Pusićeva ocenjuje, da gre v primeru Hrvaške za 150 milijonov brez obresti
"Nad odločitvijo sem razočarana. Pričakovali smo, da bi to zadevo reševali v okviru sukcesije, kar je Slovenija vseskozi zagovarjala. Je pa dejstvo, da je sodbe sodišč treba spoštovati," se je na odločitev v Strasbourgu odzvala premierka, ki opravlja tekoče posle, Alenka Bratušek.

Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić pa je dejala, da je sodba pokazala, da v tem delu spora ni šlo za vprašanje sukcesije, je izjavila hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić. Po njenih besedah se je potrdilo, da gre za posebno vprašanje povračila prihrankov konkretnim varčevalcem konkretne banke.

Pojasnila je, da se sodba v primeru Hrvaške nanaša na posamezne varčevalce LB-ja, ki jih ni izplačala hrvaška država na podlagi deviznih prihrankov LB-ja, ki so bili preneseni v javni dolg Hrvaške. Ocenila je, da gre za približno 150 milijonov evrov, ki jim je treba prišteti tudi ustrezne obresti.

Zadovoljstvo hrvaških varčevalcev
Odvetnik hrvaških varčevalcev nekdanje zagrebške podružnice Ljubljanske banke Milivoj Žugić pa je sodbo pozdravil. Zatrdil je, da je Slovenija črpala koristi iz poslovanja LB-ja in da slovenska država tudi jamči za prihranke, ki jih je treba izplačati tudi vsem drugim deviznim varčevalcem, tako kot je to storila na svojem ozemlju v skladu s teritorialnim načelom. Omenil je, da je Slovenija tudi v svoji temeljni ustavni listini navedla, da bo prevzela vsa jamstva od nekdanje jugoslovanske federacije, vključno z bančnimi jamstvi.

"Tudi če gre za vprašanje sukcesije, kot vztraja Slovenija, se to ne dotika varčevalcev, ki jim je treba vrniti prihranke. Slovenija naj v nasledstvenih pogajanjih zahteva denar, a je varčevalce predtem treba izplačati," poudarja Žugić.

Kot je dejal, Slovenija ustvarja iluzijo, da je v času Jugoslavije nekdo v kovčkih nesel denar iz Ljubljane v Beograd, v resnici pa je šlo za knjigovodstvene kazalce o teh transferjih. Trdi, da je 90 odstotkov deviz ostalo v Sloveniji.

Na Hrvaškem je sicer približno 130.000 varčevalcev, ki LB bremenijo za približno 300 milijonov evrov.

Če je BiH lahko vrnil prihranke ...
V nasprotju s Slovenci pa so bili predstavniki BiH-a v Strasbourgu seveda navdušeni. "Po 23 letih, odkar se vleče težava starih deviznih vlog v Ljubljanski banki, je končno enkrat za vselej rešeno vprašanje, kdo je odgovoren za kršitev pravic do premoženja, kdo je odgovoren za krajo prihrankov navadnih ljudi v BiH-u in na Hrvaškem," je bila ob izreku sodbe navdušena Monika Mijić, predstavnica sveta ministrov BiH-a na sodišču v Strasbourgu.

V izjavi za slovenske medije je poudarila, da so vsi narodi v nekdanji Jugoslaviji Ljubljanski banki pogostokrat verjeli celo bolj kot lastni državi. To se je na primer pokazalo na Hrvaškem, ki je svojim varčevalcem LB-ja omogočila, da zahtevke prenesejo na Republiko Hrvaško, a se številni prav iz zaupanja v LB za to niso odločili, je spomnila. "Na žalost pa je Ljubljanska banka oziroma Republika Slovenija (...) izdala zaupanje teh ljudi. In ne le izdala zaupanje, ampak pokradla njihov denar in danes je to pred tem sodiščem končno potrjeno," je dodala.

Glede finančnih razsežnosti današnje sodbe je Mijićeva lahko povedala le to, da dolg do varčevalcev v BiH-u po njihovih podatkih znaša okoli 250 milijonov mark brez obresti - to je bilo stanje leta 1991. Koliko bi lahko znesek narasel skupaj z obrestmi, ni želela ugibati.

Je pa bila zelo jasna v odgovoru na vprašanje, ali ne misli, da je takšen finančni zalogaj za Slovenijo, ki je že tako ali tako v velikih težavah, trenutno prevelik.

"Finančnih težav Slovenije, ki je nastala in se gospodarsko razvila prav na osnovi prihrankov, zbranih skozi Ljubljansko banko, ni mogoče primerjati s finančnimi težavami BiH-a, ki je bil v krvavi štiriletni vojni povsem uničen. Torej, če je BiH z vsemi svojimi težavami lahko vrnil prihranke v domačih bankah, resnično ne vidim razloga, da tudi Republika Slovenija tega ne bi mogla storiti," je odgovorila.

"Gotovo ne gre za take vsote, da bi neki državi grozil bankrot"
Tudi Mujčin Bešlo, pravni zastopnik treh pritožnikov iz BiH-a v primeru, je po izreku sodbe povedal, da je "ta dan vesel dan" - tako zanj kot tudi za varčevalce, ki so imeli svoje prihranke v srbskih in slovenskih bankah ter na svoj denar čakajo že 25 let.

Napovedal je, da bo zdaj stopil v stik z vladami oz. finančnimi ministrstvi vpletenih držav, in jih ob tej priložnosti pozval, naj se mu javijo, da skupaj ugotovijo, kako kar najbolje uresničiti današnjo sodbo. Tak pristop je po njegovem mnenju "najbolj racionalen, najučinkovitejši in tudi najbolj ekonomičen".

Kot je še zatrdil, države naslednice nedvomno razpolagajo s povsem točnimi podatki o vlogah v bankah, ki varčevalcem še vedno niso bile povrnjene. Za koliko denarja gre, ni mogel napovedati, a po njegovem mnenju "gotovo ne gre za tolikšne vsote, da bi neki državi zaradi tega grozil bankrot".

Slovenija bo v letu dni morala pripraviti akcijski načrt za implementacijo sodbe. Po tem roku bo manjše vloge morala izplačati takoj, večje pa v določenem roku v anuitetah. Sloveniji seveda po koncu nasledstvenih pogajanj ostajajo regresni zahtevki do drugih držav naslednic, a kaj, ko se te nočejo prav dosti pogajati. Realnejše je tako vprašanje, kako bosta Ljubljanska in Nova Ljubljanska banka po evropski sodni poti prišli do izterjave pravnomočno iztoženih dolgov hrvaških podjetij, kar Hrvaška onemogoča, in kako bo Slovenija prišla do svojega deleža deviz, ki so bile leta 1991 na računih Narodne banke Jugoslavije, je poročala Televizija Slovenija.

V Srbiji, kot da se jih sodba ne tiče
ESČP: Slovenija mora izplačati vse varčevalce