Gospodarstvo
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.7 od 64 glasov Ocenite to novico!
Evri, bankovci, denar
Vlada je ob pripravi proračunskih dokumentov upoštevala izboljšane gospodarske napovedi. Foto: BoBo
Premier Miro Cerar
Cerar je spomnil, da so bile od sprejema proračuna za leto 2018 v lanskem novembru sprejete nekatere nove obveznosti za državo. Foto: BoBo
Mateja Vraničar Erman
Vraničar Ermanova je opozorila, da moramo ugodne makroekonomske razmere izkoristiti za ustrezno zniževanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in obsega javnega dolga. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Dodaj v

Cerar ob proračunskem presežku: "Zadani cilji z začetka mandata se uresničujejo"

Kljub temu vztrajati pri nadaljnji krepitvi javnih financ
5. oktober 2017 ob 19:09
Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Po celem desetletju primanjkljajev se bosta državna proračuna v prihodnjih dveh letih spet lahko pohvalila s presežkom, pravita premier Miro Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman.

Oba sta ob njuni predstavitvi v državnem zboru izrazila zadovoljstvo, a opozorila, da moramo kljub temu vztrajati pri nadaljnji krepitvi javnih financ.

"Z veseljem lahko povem, da v prihodnjih dveh letih načrtujemo proračunski presežek, in sicer leta 2018 v višini 50,9 milijona evrov in leta 2019 v višini 53,8 milijona evrov," je na današnji izredni seji DZ-ja povedal Cerar. "Zadani cilji z začetka mandata te vlade se tako uresničujejo," je dodal.

Prednostne naloge ostajajo nespremenjene. Tudi v predlogu novega dveletnega proračuna ostajajo prednostne naloge vlade vlaganja v infrastrukturo za večjo kakovost življenja in dela, vlaganja v znanost in zaposlovanje, krepitev kakovosti storitev za zdravje in povečanje varnosti v najširšem pomenu, je naštel Cerar.

Upoštevane so izboljšane gospodarske napovedi
Vlada je ob pripravi proračunskih dokumentov upoštevala izboljšane gospodarske napovedi. Proračunski prihodki bodo prihodnje leto za 4,4 odstotka višji od ocenjenih v sprejetem proračunu za leto 2018, kljub temu pa so načrtovani le za 0,6 odstotka višji odhodki od zdaj predvidenih. Nominalno to pomeni, da so v predlogu sprememb proračuna za leto 2018 prihodki načrtovani v znesku 9,68 milijarde evrov, odhodki pa v znesku 9,62 milijarde evrov.

Posledično bo proračun prihodnje leto namesto primanjkljaja ustvaril presežek. Finančna ministrica je pri tem poudarila, da je presežek tudi posledica uspešnega črpanja evropskih sredstev v prejšnji finančni perspektivi, zaradi česar lahko v letu 2018 pričakujemo izplačilo 205 milijonov evrov zadržanih sredstev.

Leto pozneje naj bi se v proračun steklo 9,75 milijarde evrov, odhodki pa so načrtovani v znesku 9,70 milijarde evrov.

Največ denarja za promet(no infrastrukturo)
Vraničar Ermanova je poudarila investicije in investicijske transferje kot področje, kjer se bodo sredstva občutno povečala. "Največ sredstev se načrtuje v prometu in prometni infrastrukturi," je dejala in potem po vrsti naštela še varovanje okolja in okoljsko infrastrukturo, kmetijstvo, vire energije in energetsko učinkovitost, zdravstveno varstvo ter izobraževanje, znanost in šport.

Med področji, za katere se bo v letih 2018 in 2019 prav tako namenilo več sredstev, je navedla še znanost in informacijsko družbo, obrambo in zdravstvo.

Razmere je treba izkoristiti za nižanje dolga
Cerar je spomnil, da so bile od sprejema proračuna za leto 2018 v lanskem novembru sprejete nekatere nove obveznosti za državo. Zato je predvideno povečanje sredstev za stroške dela v javnem sektorju, na začetku leta 2018 je načrtovana tudi redna uskladitev pokojnin ter nato še ena izredna. Zaradi ugodnih razmer na trgu dela pa se načrtujejo nekoliko nižji transferji brezposelnim.

Vraničar Ermanova je opozorila, da moramo ugodne makroekonomske razmere izkoristiti za ustrezno zniževanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in obsega javnega dolga.

Glede dolga državnega proračuna pa je dejala, da je ob koncu letošnjega prvega polletja znašal 68,2 odstotka bruto domačega proizvoda. Ker je upravljanje dolga uspešno, se bodo lahko obresti znižale, je bila zadovoljna. Odhodkov za obresti je tako v predlogu sprememb proračuna za leto 2018 načrtovanih za 11,4 odstotka manj kot v veljavnem proračunu, v letu 2019 pa še za 3,8 odstotka manj.

Za financiranje njegovega odplačevanja bo po njenih besedah potrebna zadolžitev, in sicer v letu 2018 v znesku 2,3 milijarde evrov, v letu 2019 pa v znesku 3,3 milijarde evrov.

Vsebinska razprava bo potekala v naslednjih dneh na sejah zainteresiranih delovnih teles državnega zbora, dokončno pa naj bi DZ proračunske dokumente potrjeval na seji drugi ponedeljek v novembru.

T. H.
Prijavi napako
Komentarji
zlobniCO2
# 05.10.2017 ob 19:31
dol z DDV na predkrizno raven
taxation = theft
# 05.10.2017 ob 19:22
Zdaj pa prosim znizat malo te 'krizne' davke, saj je jasno, da krize ze dolgo ni.
slovenkaaaa
# 05.10.2017 ob 19:19
danimmc, zakaj je zate dolg tak problem? Če je dobro investiran in je donos večji od obresti, je to pametno vodenje javnih financ. Zakaj pa se Nemčija zadolžuje in zakaj ima Japonska med razvitimi državami najvišji javni dolg? Če poceni dobiš denar, ga moraš uporabiti in nekam investirati, s čimer potem ustvarjaš dodano vrednost. Drugo je grški scenarij, pa kjer imaš 14% obresti in komaj dihaš. Če ti pa nudijo denar za 1% obresti ali manj, pa vzemi. Ti osebno ali predsednik vlade.
Burner
# 05.10.2017 ob 19:31
Sami strokovnjaki za državne finance na tem forumu.
Seveda vzameš kredit z 1% obrestno mero, da boš hitreje poplačal tistega z 7% obrestno mero.
Gospodarska gibanja so zelo ugodna in samo naj traja. Verjetno bi tudi kakšna druga vlada v takih razmerah delovala podobno uspešno.
Gepard007
# 05.10.2017 ob 19:26
Kar ne morem verjet, da želijo vračat denar. Bravo!
phong
# 05.10.2017 ob 20:26
Takšno, kot je ljudstvo, takšna je država.

Zadnjič so nas mediji prepričevali, kako dotrajani so policijski helikopterji (stari so, ampak jim nič ne manjka), pa da morajo gasilci dobiti višje plače, da upokojenci morajo dobiti več. Pa zdravstvo je tudi podhranjeno. In sploh - varčevalni ukrepi so čisto odveč.

Ljudstvo pa zgroženo, ogorčeno zahteva, da tako pa res ne gre.

Vlada posluša in naredi, kar ljudstvo zahteva (za to se seveda vzame kredit). Se niti ne trudi ljudem razložiti, da bo vse kredite v prihodnje potrebno odplačati: glavnico PLUS(+) OBRESTI!.

Danes naj bi končno imeli proračunski plus. Ampak... nabralo se je že toliko kredita (PLUS OBRESTI), da še desetletja s takšnim plusom ne bomo prišli na pozitivno ničlo. In odplačali bomo nekajkrat več, kot smo si izposodili!!!

Ni kriva vlada (ok, delno je - ker ni uspela prepričati ljudstva v nasprotno) ampak ljudstvo, ki zahteva vse pravice, ki jih imajo bogatejše države (Avstrija, Nemčija) - nikoli se namreč ne primerjamo s Srbijo, Hrvaško ali pa Bosno, kjer nimajo niti približno toliko privilegijev.

Kakršno ljudstvo, takšna država.
Nikec3
# 05.10.2017 ob 22:27
Pozdravljam predloga proračunov za prihodnji dve leti.
makoshark
# 05.10.2017 ob 20:37
Guinness
"Prijavi neprimerno vsebino Je Janša že odstopil? Ni napovedal odstopa če bo plus?"

to so le Vaše domneve


Ne, to je javna izjava JJ. In to ne za presezek... Izjavil je, da če bo dve leti pozitivna rast BDP, da bo šel v penzijo. In rast imamo že več kot dve leti.
Fuk-U
# 05.10.2017 ob 20:35
Mislim da se bomo zadolzili zato da odplacamo stare kredite, ki majo slabse pogoje kot jih majo krediti zdaj... nisem pa ziher, ce sem prav razumel.

Vsekakor je presezek v proracuno sigurno dobra novica, vprasanje je samo na kak nacin je ustvarjen...ker ce je to rezultal razprodaje drzavnih podjetij, pol bo hitro spet minus ko bo drzavne lastnine zmankalo.
slovenkaaaa
# 05.10.2017 ob 19:19
Ta plus pa... znižati davke, ne?
Alchemist
# 05.10.2017 ob 21:42
Nikoli pa ne piše zraven komu?

Država (vsaka, ne samo naša), se zadolžuje prek obveznic, ki jih prodaja na svetovnem finančnem trgu (večinoma na Wall Streetu in podobnih). Kupujejo jih institucionalni vlagatelji, torej večinoma ogromne tuje banke in različni finančni skladi, ki verjamejo da lahko imajo od takih obveznic dober donos. Skratka, kalibri tipa JP Morgan, Goldman Sachs in podobni. Za točen seznam kupcev naših obveznic (torej dolga) pa piši na finančno ministrstvo. Zagotovo more bit to del informacij javnega značaja.
Tkalka
# 05.10.2017 ob 20:18
Razmere je treba izkoristi ... Zato, da se delavce posteno placa.
Tkalka
# 05.10.2017 ob 21:13

V bistvu so delavci v realnem sektorju bolj talci idiotske delovne zakonodaje in absurdne davčne zakonodaje.


... In pohlepnih, nesposobnih, psihopatoloskih delodajalcev.
.... In slabih, nedelujocih, nezdruzenih sindikatov.
Itd.
Joker
# 05.10.2017 ob 22:36
the law1
a si že kdaj slišal za olajšave?
Sicer p,a ko dobim plačo pogledam na izpisek in ne v uradni list. Številke povejo svoje, pa če je tebi všeč ali ne.
Joker
# 05.10.2017 ob 22:10
The law1,

Se pravi prejemaš cca. minimalno plačo, če plačuješ samo 16% dohodnine. Poleg tega pa so kljub ljubkovalnemu imenu (prispevki) tudi davki.


Daleč od tega:
Izračunaš takole: dohodnino deliš z bruto plačo in pomnožiš s sto (da dobiš odstotke).

Prispevki gredo zame: varčevanje za pokojnino in zavarovanja (zdravstveno, brezposelnost ipd.), kar bi moral v plačevati tudi, če ne bi bilo obvezni.
Zelo dobro vem kaj je bruto in kaj bruto bruto. Razlika med obema so seveda obvezni prispevki delodajalca, ki si to lahko razlaga kot davek, ampak meni kot zaposlenemu je pa pravzaprav všeč, ker gre v bistvu zame.
Če bi računal delež dohodnine v bruto bruto bi bil ta še za par procentov manjši
Joker
# 05.10.2017 ob 21:53
Alchemist,

Jap, res nismo. Šmentana vlada 2004-2008, ki nas je toliko zadolžila

Res je, če ne bi bilo tistih 20 in še nekaj milijard pokradenih pufov v tem času, bi bili po javnem dolgu tam kot Estonija.
Joker
# 05.10.2017 ob 21:32
the law,

Super bi bilo, če bi obstajal samo davek na dobiček in nič drugega.

To je res, ampak moja plača je obdavčena še celo za nekaj odstotkov manj (cca 16%), pa je nad slovenskim povprečjem.
norisatir
# 05.10.2017 ob 21:12
Normalno, da dobiš minuse, če pa ima Estonija celo manjšo rast kot mi in je še eno 15 let za nami.
Guliarth
# 05.10.2017 ob 20:34
Me ne zanima ta drobiž, razkrijte in rešite ZVON, TEŠ6, NKBM in NLB.
Če to storite vam obljubim drugo Švico in jamčim z vsem svojim premoženjem. Trdo pridelanim seveda.
tomazmb
# 05.10.2017 ob 20:21
To je račun brez krčmarja teoretika g. Cerarja. V vrsti že čakajo g. Štrukelj in ostali sindikati s svojimi zahtevami. Leto 2018 bo leto stavk državnih in paradržavnih sindikatov z zahtevami po bolj "pravičnih prejemkih".... Kot vedno pa bomo nastradali v gospodarstvu z višjimi dajatvami in obdavčitvami.

Lp!
Resnica123
# 05.10.2017 ob 19:39
Posojajo razni skladi (ne vem tocno kateri, ponavadi Finance napisejo za vsako zadolzitev). Investitorji v te sklade so pa spet razni institucionalni vlagatelji pa manjsi delez fizicne osebe prek vzajemcev.
Krispuzis
# 05.10.2017 ob 19:37
Vedno razlagajo samo, kako smo kot država nekomu dolžni milijarde evrov... Nikoli pa ne piše zraven komu? Mi lahko nekdo odgovori na to kot laiku?

Na googlu ne najdem primernega odgovora.
Binder Dandet
# 05.10.2017 ob 22:03
@danimmc:
Cerar je od konca 2014 do konca 2016 drzavo zadolzil za 1,5 mlrd.
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/Savesh
ow.asp
djdj
# 05.10.2017 ob 21:28
je JJ že komentiral: To so vaše domneve. :)
johc
# 05.10.2017 ob 20:59
vlada pri tem sploh nima vpliva, ker manj varčuje kakor prejšnje vse je samo v gospodarstvu sosednjih držav v katere največ izvažamo...ko bo kriza tam bo pri nas še večja kriza, ker bodo obresti na dolgove spet narasli...tako, da so ti načrti vlade za mandat brez osnove...
stari maček
# 06.10.2017 ob 11:28
Pa dajmo vse zapravit,čez dve leti pa čez prste gledat izkušnje iz 2004-08.
stari maček
# 06.10.2017 ob 11:23
Naslednje vlade so se morale zadolžit zaradi b.luknje skopane 2005-08.
nimam_imena
# 06.10.2017 ob 00:16
bravo! privarčevali smo 50 miljonov glede na načrtovan proračun, medtem ko EU tiska 50 miljard na mesec. Rešeni smo!
semaino
# 05.10.2017 ob 21:40
Cerar ob proračunskem presežku: "Zadani cilji z začetka mandata se uresničujejo"

hahaha ta je pa klovn na kvadrat.

Vraničar Ermanova je opozorila, da moramo ugodne makroekonomske razmere izkoristiti za ustrezno zniževanje strukturnega javnofinančnega primanjkljaja in obsega javnega dolga.


Koncno nekaj pametnega od te zgubljene vlade brez kompasa in brez ene reforme v stirih letih. Upam, da bo res kot pravi.

P.S. Zdaj narod dela na krilih mednarodnega razcveta in Cerar pravi, da je to kar so hoteli izpolnjeno. Naj kje poci kaksen baloncek bo pa trdil, da je kriza v svetu in da oni niso nic krivi. :)
Tkalka
# 05.10.2017 ob 20:38
Seveda, razmere bi morali izkoristiti, da znižamo davke ne pa da dodatno futramo lenuhe iz JS.

V bistvu sem mislila na delavce v industriji. Ampak imas prav. Razlika med js in rs je samo v tem, da v js se lahko govorimo o delavcih, medtem ko za rs to skoraj ne velja vec, so bolj suznji.
fiston
# 05.10.2017 ob 20:14
Ja uresničujoje se že, samo če bo drugo leto kaka kriza, če ne bo je naslednje leto verjetnost še večja...., tako da to je še golob na strehi.
Joker
# 06.10.2017 ob 12:36
Binder,

sem že večkrat napisal, da bi se moral proračun pripravljati brez predvidene gospodarske rasti.
Toliko kot smo porabili letos, bomo tudi naslednje leto.

Računovodstvo je edina resna veja ekonomije, ker temelji na dejstvih. Kreativnost pa je v tem, da nekatera dejstva spregledaš.
Načrtovanje je že malo bolj vprašljivo, ker prihodnosti ne poznamo, se pa da dokaj dobro oceniti.
Predvidevanje gospodarske rasti je pa kot šloganje iz kave ali kart. Na tem pa žal danes temelji vsa svetovna ekonomija.
Binder Dandet
# 06.10.2017 ob 11:35
Naj nekdo naredi simulacijo s pesimistično gospodarsko rastjo ipd.. Kako se potem izide?
Binder Dandet
# 06.10.2017 ob 11:34
@Joker:
Se približno spomnem, kaj je bilo. Opozarjam na to, da cerarjev proračun temelji na optimističnih napovedih, kar je tudi kreativno računovodstvo. Pa noben medij ne zganja halo.
stari maček
# 06.10.2017 ob 11:32
Imamo najnižji davek na dobiček v EU znižala ga je vlada JJ in od tega nima nihče drug kot delodajalec,če vlaga nazaj v firmo je vredu,v nasprotnem primeru je slabo,manj denarja v proračun,firma pa v stečaj,delavci na cesto in več denarja iz proračuna za socialo.
felipesko
# 06.10.2017 ob 11:16
danimmc
-Za primerjavo: vlada SDS je v štirih letih zadolžila Slovenijo toliko kot Cerar letos.
-Leta 2004 je znašal dolg države 7,4 milijarde, leta 2008 pa 8,2 milijardi.


Stanje konec leta 2005 2006 2007 2008 2009 2010
ZUNANJI Dolg 20.579 24.162 35.678 40.388 41.667 42.123
V miljardah seveda.....
Ne vem kje jemljete podatke...To so uradni podatki Banke Slovenije....
V glavnem leta 2003 smo imeli dolg 13 miljard,ko je štartal tvoj veliki guru in ko je končal svojo uspešno vladavino smo bili dolžni 40 miljard,kar mu je uspelo celo v obdobju "debelih" krav...
Potem je dolg narasel na 45 miljard,danes pa je 43 miljard....
Joker
# 06.10.2017 ob 09:30
the law1,

Tudi tvoji prispevki gredo v nič oz. boš videl, ko boš šel v penzijo.

tudi to ni res.
Noben zdravnik me še ni nagnal.
Tudi penzijo pričakujem, razen če vmes ne pride na oblast še kak idiot, ki misli, da so za vse krivi penzionisti in javni uslužbenci.
Joker
# 06.10.2017 ob 08:35
Binder,

Je bilo kreativno računovodstvo, kar niti ni bistveno, saj to počnejo vsi. Tako imajo revizijske hiše dovolj dela.
Šlo je za politično trgovino med SD in SDS:arbitražni sporazum za letno poročilo 2008.
karambo
# 06.10.2017 ob 00:05
slovenkaaa
zakaj ima Japonska med razvitimi državami najvišji javni dolg?


Trdiš torej, da je Japonski dolg vzdržen in da so Japonci zadovoljni, da je tako?
the law1
# 05.10.2017 ob 22:10
@Alchemist

Ko že govoriš o nekih državnih obveznicah. Spodaj dobro preberi, kaj pšiše na strani ECB o Estoniji

There are no Estonian sovereign debt securities that comply with the definition of long-term interest rates for convergence purposes. No suitable proxy indicator has been identified.

Upam, da razumeš kaj piše
Alchemist
# 05.10.2017 ob 22:07
Ti filozofiraj kot hočeš kriza gor ali dol Estonski dolg je v času krize bil maksimalno 10,5%.

In motiš se. Spiralo brezglavega zadolževanja je sprožil Križanič, ker je pač futral svizce. Estonci so pa v času krize plače v JS znižali za 15% in to je razlika.

Te budalaštine, ko naj bi bil janša še leta 2150 kriv za vse pa pusti za bolane ume tvojega kova.


Poglej ta graf in sledi črni črti - kdaj je ta najbolj strma? Spodaj imaš leta. :D

Kar se Kižaniča tiče....a bi bilo bolje da bi takrat (sredi največje krize, ko so se stečaji firm sledili vsakodnevno) pustil da narod izstrada? Vprašanje je seveda retorično.

Toliko.
the law1
# 05.10.2017 ob 21:23
@norisitar

Normalno, da dobiš minuse, če pa ima Estonija celo manjšo rast kot mi in je še eno 15 let za nami.

Za nekatere je pač značilno negiranje dejstev. Le kdo so takšni kr***ni?

Sam za takšne kos si ti.

Rast BDP-ja Estonije na letni ravni 5,7%. Slovenija 4,4%. O javnem dolgu škoda izgubljati besed

Povprečna neto plača v Sloveniji 1040 EUR. Povprečna neto plača v Estoniji 993 EUR-

Se pravi niti 50 EU in glede na njihovo rast povprečne plače (cca. 7% letno) so drugo leto pred nami. Edino dejstvo o teh 15 letih pa je, da so oni bili v zadnjih 15 letih svetlobna leta pred nami in sedaj so rezultati vidni
Joker
# 05.10.2017 ob 21:20
the law1,

absurdne davčne zakonodaje

Lep primer je 19% davek na dobiček. Tu bi s lahko zgledovali po ZDA.
Alchemist
# 05.10.2017 ob 20:44
Javite se takrat, ko bo javni dolg padel spet na 20%
generacija56
# 05.10.2017 ob 19:44
Cerar je zaslužen za konjukturo v svetovnem gospodarstvu.
Cerarja za predsednika EU!!!

Malo morgen...
Virunum
# 06.10.2017 ob 19:31
Cmero... samo glej, ničesar ne dotikaj, dokler je konjunktura... tujina in trg bodo vse sami opravili... ti in tvoja klika pa čim bolj stran...
pobrisan
# 06.10.2017 ob 11:28
Gepard007

Kar ne morem verjet, da želijo vračat denar. Bravo!
---------

Teh 50 milijonov presežka so že zavohali Svizci......
mmeeddoo
# 06.10.2017 ob 09:28
Teli, ki opravičujejo svoj obstoj na javnih prsih, še vedno mislijo, da je dovolj neko zadevo večkrat ponovit in nato postane resnica?
amigo
# 05.10.2017 ob 22:42
Estonija, tam nekje bogu za hrbtom, ki se boji Rusov je pravi primer za nas.
sirus
# 05.10.2017 ob 22:31
Alchemist

Značilnost baltskih držav je, da ukrepajo, ko je treba, zato tudi najgloblja dvomestna recesija leta 2009, Latvija je brez tovarne postala izvoznica vozil, v Talinu so izključili javno razsvetljavo za varčevanje, da ne omenjam reze v JS. Rezultati so se pokazali od 2010 /11 naprej... mal jih je prizadela ruska kriza in sankcije 2014, zato nekoliko šibkejša rast 14/15.

Nekaj, kar si v teh socijalističnih FDV trdnjavah južno od Alp sploh ne moremo zamislit, pri nas kopičimo probleme in z njimi odlašamo, dokler ni cela država pred bankrotom. Pa še takrat se najdete eni, ki mislite, da je futranje javnega sektorja glavni steber ekonomije in rasti.

V 25 letih so uspeli izničit razliko med najrazvitejšo republiko Jugoslavije in provinco SZ. Tako da, če bo tukaj rast previsoka še vedno lahko pobegnete h kolegom iz Sirize v Grčijo.
Kazalo