Cinven obljublja obsežne investicije in nadgradnjo Telekomovih omrežij. Foto: BoBo
Cinven obljublja obsežne investicije in nadgradnjo Telekomovih omrežij. Foto: BoBo
Matej Tomažin
Matej Tomažin ocenjuje, da bodo pri postopku prodaje pomembni Telekomovi četrtletni poslovni izidi - ali bodo boljši ali slabši od lanskih oziroma ali bodo v skladu z upravo družbe. Foto: BoBo

V tem kontekstu je morebitni kupec Telekoma prinesel malenkost svežine, vsaj nekaj upanja, da se da s podjetjem, ki mu v zadnjih letih upadajo prihodki, narediti nekaj boljšega in večjega.

Borzni poznavalec Matej Tomažin
Poračun nacionalnega interesa
Studio ob 17h: prakse, dileme, pasti privatizacije


Cinven
pravi, da lahko Telekomu Slovenije pomaga do uspešnega poslovanja in boljše konkurenčnosti, z obsežnimi investicijami pa želi okrepiti položaj Telekoma na trgu. "Na ta način lahko prispevamo k izboljšanju konkurenčnosti Slovenije v regiji in širše v Evropi. Iz Telekoma Slovenije želimo narediti dolgoročno uspešno zgodbo, ki bo služila kot primer dobre prakse in zgled za privlačnost Slovenije med mednarodnimi investitorji," je dejal Nicolas Paulmier, partner pri družbi Cinven.

Za Cinven tako Telekom predstavlja privlačno naložbo s številnimi izzivi, s katerimi pa so se v skladu že srečali, saj imajo izkušnje na področju telekomunikacij.

Komentarjev o vrednosti večinskega deleža družbe v skladu s pravili privatizacijskega procesa v Cinvenu ne dajejo, znano pa je, da sklad nadaljuje pogovore s SDH-jem glede ponudbe, saj si "želi zaključiti transakcijo v obojestransko zadovoljstvo".

Glede na strategijo naj bi Cinven nameraval vlagati v nadgradnjo omrežja, zaustaviti padanje prihodkov, jih stabilizirati in dolgoročno povečati. Povečati namerava število naložb v optična omrežja, pokritost s 4G-signalom v mobilnem omrežju, da bi dosegel 90 odstotkov prebivalcev. Investirali naj bi tudi v prodajne kanale in storitve za naročnike in tako obrnili gibanje upadanja tržnega deleža.

Cinven vlagal tudi na Nizozemskem in v Franciji
Cinven velja za enega izmed vodilnih investitorjev na področju telekomunikacij v Evropi, vrednost njegovih tovrstnih transakcij pa presega 10 milijard evrov. Sklad je vodil tudi konsolidacijo na telekomunikacijskih trgih v Franciji in na Nizozemskem, kjer je vlagal v nadgradnjo omrežij, a v obeh primerih po zaključku nadgradnje izstopil iz investicij prek javne izdaje delnic na organiziranem trgu. Iz francoskega podjetja Numericable je izstopil po desetih, iz nizozemskega Zigga pa po sedmih letih.

Runjak: Konec postopka morda v 14 dneh
Do konca postopka prodaje državnega deleža v Telekomu bi lahko prišli v 14 dneh, je ocenil predsednik uprave SDH Matej Runjak. V tem času bi lahko prišli do "enega zaključka", je izjavil ob robu srečanja skupščine Združenja nadzornikov Slovenije. Kaj "eden od zaključkov " pomeni, ni natančneje pojasnil, je pa izjavil, da procesa prodaje nima smisla zavlačevati, če ni pravega rezultata.

SDH bo premierju Miru Cerarju zagotovil vsa želena pojasnila, je napovedal Runjak. S tem nima nobenih težav, saj je država lastnik. V SDH-ju sicer ne izključujejo možnosti, da bi vladi prepustili tudi končno odločitev o prodaji oziroma neprodaji.

Glede NKBM je zagotovil, da banka še ni prodana. "Se pa o tem pogovarjamo in zelo resno usklajujemo dokumente, ki so del transakcije. Upam, da bomo to relativno hitro in uspešno zaključili," je povedal.

Sicer pa SDH nadaljuje prodaje podjetij po spisku. V zaključnih fazah je prodaja Žita, le malo zaostaja prodajni postopek za Cinkarno Celje. Teče postopek za Adrio Airways, povečanje kapitala v primeru Palome, čaka še Unior, je našteval član uprave državnega holdinga.

O domnevnem prisluškovanju
Glede afere Veberkom, v kateri naj bi obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo prisluškovala tudi upravi SDH-ja, pa je Runjak povedal, da na holdingu postopke izvajajo po ustaljenih korakih. "Seveda se še vedno učimo in popravljamo napake. Ampak imamo solidno osnovo," je dejal. Kot je še povedal, osebno ni opazil kakršnega koli morebitnega vdora.

Tomažin: Strategija razvoja je dobrodošla
Cinvenova strategija je po vseh aferah vsekakor dobrodošla, je ocenil poznavalec borze in nekdanji prvi mož KD Skladov, Matej Tomažin. "V tem kontekstu je morebitni kupec Telekoma prinesel malenkost svežine, vsaj nekaj upanja, da se da s podjetjem, ki mu v zadnjih letih upadajo prihodki, narediti nekaj boljšega in večjega," je prepričan.

Ker je strategija zastavljena razmeroma splošno, si najbrž kupec pušča različne možnosti. "Navsezadnje moramo vedeti, da se pogovarjamo o finančnem skladu. Ti imajo filozofijo, da kupijo naložbo, jo optimizirajo oziroma okrepijo in nato poskušajo prodati naprej z določenim profitom," je poudaril.

Če se to zgodi hitreje, je to lahko razumljeno kot špekulacija hitrega nakupa in hitre prodaje. A danes vemo, da je za ustvarjanje vrednosti potreben čas in kapital. "Telekom Slovenije bo po vsej verjetnosti potreboval oboje," je dejal Tomažin.

Delnice Telekoma so se danes ob skoraj 1,16 milijona evrov prometa pocenile za 1,76 odstotka, na 120 evrov. "Pomenljivo je, da je lastnika danes zamenjalo več tisoč delnic, kar pomeni, da nekateri vlagatelji stavijo na to, da bo posel sklenjen, medtem pa prodajalci po vsej verjetnosti ne želijo več tvegati," je še dejal.

Tarča o prodaji državnega premoženja
O prodaji državnega premoženja in dveh obrazih nacionalnega interesa, ki sta se pokazala ta teden v zadevah Telekom in Laško – so mnenja soočili v današnji Tarči.
Če pod dozdajšnjo privatizacijo potegnemo črto, so na eni strani podjetja, ki so v imenu nacionalnega interesa ostala v slovenskih rokah, pa po krizi in tajkunskih zgodbah ni preostalo drugega kot prodaja. Na drugi strani pa so podjetja, ki se prodajajo že dolgo, pa v resnici nismo čisto prepričani, ali bi jih zares prodali, medtem pa njihova cena pada. Ne nazadnje pa zdaj slovenska podjetja tujcem prodajajo tujci - prek slabe banke. Ključno vprašanje: smo se iz vseh zgodb česa naučili?
Voditelj Boštjan Anžin je v studio Tarče povabil državnega sekretarja Metoda Dragonjo, mednarodnega svetovalca in profesorja ekonomije dr. Andreja Vizjaka Andrejčiča, direktorja podjetja Količevo Karton Branka Rožiča, sociologa in politologa dr. Rudija Rizmana, predsednico društva Svetilnik Tanjo Porčnik in odgovornega urednika Mladine Grego Repovža.




V tem kontekstu je morebitni kupec Telekoma prinesel malenkost svežine, vsaj nekaj upanja, da se da s podjetjem, ki mu v zadnjih letih upadajo prihodki, narediti nekaj boljšega in večjega.

Borzni poznavalec Matej Tomažin
Poračun nacionalnega interesa
Studio ob 17h: prakse, dileme, pasti privatizacije