Predsednik vlade Marjan Šarec se je pred nekaj tedni javno zavzel za gradnjo drugega bloka Jedrske elektrarne Krško. Še malo predtem se je srečal z ameriškim ministrom za energetiko Rickom Perryjem, ki je med drugim promoviral storitve gradnje jedrskih elektrarn, ki jih izvaja ameriška družba Westinghouse. Perry je srečanje opisal z besedami, da sta se Šarec in predsednik države Borut Pahor zelo zanimala za te oblike pridobivanja električne energije.
Šarec je o potrebi gradnje NEK-a 2 govoril tudi v ponedeljkovem intervjuju za TV Slovenija. "To nam narekuje realno stanje, to nam narekuje dejstvo, da Slovenija, če hoče biti uspešna, mora biti energetsko neodvisna."
Zdaj se je izkazalo, da je eden izmed Šarčevih najožjih sodelavcev posredno povezan z Westinghousom, enim izmed mogočih graditeljev novega bloka in obenem enim največjih dobaviteljev jedrski elektrarni. Portal Požareport je poročal, da je državni sekretar Damir Črnčec za direktorico svojega zavoda, imenovanega Inštitut za globalno upravljanje (IGLU), imenoval Zvonko Truden. Ta je direktorica krške podružnice Westinghousa.
Zastavlja se torej vprašanje, ali bi lahko Črnčec prek povezave s Trudnovo vplival na podporo Šarca Westinghousu, pri čemer bi podjetje lahko dobilo obsežne posle.
Kabinet: Vse pristojne institucije so obveščene
Kabinet predsednika vlade je za Slovensko tiskovno agencijo pojasnil, da je Črnčec ob nastopu funkcije državnega sekretarja izpolnil vse obveznosti v skladu z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije in o svojih funkcijah obvestil vse ustrezne institucije. "Predhodno je pridobil tudi mnenje, da ne gre za nezdružljivost funkcij," so pojasnili. Poudarili so še, da zavod, odkar je Črnčec nastopil funkcijo v kabinetu premierja, aktivno ne deluje.
"Vse lobistične stike državni sekretar v skladu s predpisi redno prijavlja in namigovanja za kakršne koli druge lobistične stike vidi kot zlonamerna," so zapisali.
Trudnova: Inštitut ne posluje
Po pisanju časopisa Dnevnik je Zvonka Truden računovodkinja, ki direktorsko funkcijo pri podružnici Westinghousa opravlja že od leta 1998 in organizira delo vzdrževalcev.
Ima tudi družinsko podjetje Truden & Truden, ki je januarja letos prevzelo vodenje računovodstva za inštitut IGLU, pa tudi vodenje podjetja samega.
"Takrat sem tudi spoznala gospoda Črnčeca. Naj še dodam, da od takrat zaradi funkcije ustanovitelja inštitut ne posluje in nima prihodkov niti zaposlenih," je Trudnova zapisala za tiskovno agencijo.
Dnevnik je izbrskal še eno povezavo, ki bi lahko bila pomembna. Kako je namreč Črnčec računovodstvo in vodenje svojega inštituta zaupal osebi, ki je prej ni poznal? Odgovor najdejo v Vidi Žurga. Žurga je bila namreč nekoč zaposlena v družbi Truden & Truden-R. Pozneje je prav Žurgova ustanovila IGLU, ga leta 2015 prodala Črnčecu, Črnčec pa je bil tudi njen študijski mentor. Danes je Žurgova članica uprave Telekoma.
Malo verjetno je, da bi razpis za NEK 2 izpeljali že v tem mandatu
Radio Slovenija pa je glede povezave Črnčeca z ameriško multinacionalko spomnil, da bi šlo pri umeščanju izgradnje NEK-a 2 za tako obsežen projekt, da bi daleč presegel mandat te vlade. Novinarka radia Erna Strniša je v energetskih krogih preverila, koliko časa bi za dejansko izvedbo projekta potrebovali.
Kot navaja, najprej potrebujemo jasno odločitev za NEK 2, ki bo navedena v energetskem konceptu, ki ga še nimamo, potrjuje pa ga državni zbor. Nato bo najverjetneje sledil še zakon. Nato je na vrsti umeščanje v prostor, kjer so vedno mogoči zapleti, šele nato je na vrsti priprava javnega razpisa in izbira izvajalca. Skupaj s samo gradnjo bi to vzelo najmanj deset let, bolj verjetno petnajst. Marjan Šarec je sicer prvi premier, ki se je za drugi blok NEK-a zavzel tako neposredno, koalicijska pogodba te vlade pa hkrati ne predvideva možnosti referenduma. Javni razpis bo sicer gotovo sprožil boj med izvajalci. Zanimanje pa so na Šarčevem obisku v Moskvi izrazili tudi Rusi.
Bodo gradili Američani, Kitajci ali Rusi?
"Amerika ali Westinghouse, kdor koli se že omenja, tam je jedrska energija mrtva. Mi imamo podatke, kako bodo zapirali jedrske elektrarne v Ameriki, ker jih zaradi slabe tedanje tehnologije, ko so jih gradili, nihče noče obnavljati na sedanjo varnostno stopnjo," je pred kratkim za Radio Slovenija pojasnil Peter Novak z novomeške fakultete za strojništvo.
Vodja oddelka za reaktorsko tehniko na Institutu Jožef Stefan Leon Cizelj je konec avgusta za Slovensko tiskovno agencijo sicer ocenil, da bi opremo za drugi blok NEK-a najverjetneje izdelovala in montirala podjetja iz Azije. "V ZDA namreč že nekaj desetletij niso sposobni izdelati največjih kosov opreme za jedrske elektrarne, pri vodenju gradnje elektrarn v zasnovi podjetja Westinghouse, ki je gradil obstoječi blok v Krškem, pa se zdi, da so podjetja iz Kitajske časovno in cenovno močno prehitela ameriška podjetja," je dejal.
Podobno je izbiro tehnologije pred kratkim za radio komentiral tudi Iztok Tiselj z Instituta Jožef Stefan: "Torej, največ elektrarn za najpredvidljivejšo ceno danes gradijo Južna Koreja, Rusija, Kitajska." A cena bo visoka v vsakem primeru. Trenutno je projekt ocenjen na pet milijard, a je bilo v Evropi v zadnjih letih več primerov podražitev, tudi za dvakrat.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje