Vaša ocena: 
Ocena 5,0 od 1 glasov
Ocenite to novico!
Skupni dobiček slovenskih bank pred davki se je leta 2008 po nerevidiranih podatkih Banke Slovenije glede na leto prej znižal za tretjino.
Skupni dobiček pred davki se je, natančneje, znižal za 34,5 odstotka in znašal 336,6 milijona evrov. Bilančna vsota bank se je leta 2008 sicer povečala za 12,3 odstotka, na 47,5 milijarde evrov. Enajst bank je pri tem doseglo slabši poslovni rezultat kot leta 2007, a nobena od njih ni poslovala z izgubo.
Upad dobička je bil decembra povezan predvsem z dodatno oblikovanimi stroški oslabitev in rezervacij. Samo ti stroški so obsegali 108 milijonov evrov.
Povečanje bilančne vsote bank je bilo predvsem posledica transakcij, povezanih z izdajo obveznic SID banke.
Skoraj za 15 odstotkov več posojil gospodinjstvom
Vrednost vlog gospodinjstev v slovenskih bankah se je lani povečala za 1,1 milijarde evrov oziroma 9,1 odstotka, na 13,2 milijarde evrov. V Banki Slovenije izpostavljajo razmeroma visoko decembrsko povečanje vlog gospodinjstev v višini 159 milijonov evrov.
Gospodinjstva so lani pri slovenskih bankah najela 7,4 milijarde evrov posojil, kar je 955 milijonov evrov oz. 14,9 odstotka več kot leta 2007. Decembra so se potrošniška in druga posojila gospodinjstvom nominalno zmanjšala, izjema je bila rast stanovanjskih posojil, zaradi česar se je skupni obseg posojil gospodinjstvom decembra povečal za 41 milijonov evrov.
Tudi kreditov je bilo več
Obseg kreditov se je v letu 2008 v primerjavi z letom prej povečal za dobrih pet milijard evrov oziroma 15,7 odstotka, na 37,4 milijarde evrov. Pri tem se je obseg posojil bankam povečal zgolj za odstotek, na 4,1 milijarde evrov, nebančnemu sektorju pa za 17,8 odstotka, na 33,3 milijarde evrov.
Bančni sistem se je decembra lani neto razdolžil do bank v tujini, v primerjavi z novembrom pa se je okrepilo zadolževanje bank pri Evrosistemu. S tem so obveznosti bank do Evrosistema konec leta 2008 dosegle 1,2 milijarde evrov, kar predstavlja 2,5 odstotka bilančne vsote bančnega sistema.
E. S.
če bi se ta keš uporabil za kreditiranje poštenega gospodarstva, bi denar krožil....in bi ga banke nenehno dobivale nazaj v svojo rezervo in ga posojale naprej.....tako pa so se enormne vsote posodile le enemu posamezniku, ki ni z njim naredil nič drugega, kot nategnil slovensko rajo.....