SDS in NSi predlagata tri nove člene ustavnega zakona iz leta 1994, s katerimi bi med drugim, kot je povzel Janez Janša (SDS), NLB-ju prepovedali izplačilo kakršnih koli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB-ju, če bi do njih vendarle prišlo. Foto: BoBo
SDS in NSi predlagata tri nove člene ustavnega zakona iz leta 1994, s katerimi bi med drugim, kot je povzel Janez Janša (SDS), NLB-ju prepovedali izplačilo kakršnih koli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB-ju, če bi do njih vendarle prišlo. Foto: BoBo
Spremembe ustavnega zakona so odziv na novico, da naj bi NLB nedavno na lastno roko poplačal zahtevek iz ene od sodb hrvaških sodišč zaradi prenesenih deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki (LB), in sicer neuradno dobrih 800.000 evrov. Foto: BoBo
Z ustavnim zakonom nad hrvaške tožbe?

Gre za odziv na novico, da naj bi NLB pred kratkim na lastno roko poplačal zahtevek iz ene od sodb hrvaških sodišč zaradi prenesenih deviznih vlog v nekdanji Ljubljanski banki (LB), in sicer neuradno dobrih 800.000 evrov.

SDS in NSi predlagata tri nove člene ustavnega zakona iz leta 1994, s katerimi bi med drugim, kot je povzel Janez Janša (SDS), NLB-ju prepovedali izplačilo kakršnih koli zahtevkov na podlagi sodb hrvaških sodišč v povezavi s prenesenimi deviznimi vlogami varčevalcev pri LB-ju. Če bi do njih vendarle prišlo, pa bi morala na podlagi odločitve vlade prek Finančne uprave RS (Furs) nemudoma, brez sodnih postopkov in kakršnih koli zavlačevanj, slediti kompenzacija.

Furs naj bi ta denar, kot predlagajo, izterjal od hrvaških družb v večinski državni lasti, poleg tega pa naj bi vlada uvedla sankcije zoper tiste tuje banke, ki bi skušale operacionalizirati nezakonite sodbe hrvaških sodišč, je dopolnitve še povzel predsednik SDS-ja.

Janša je večkrat poudaril, da ga je novica o plačilu NLB-ja močno neprijetno presenetila, saj je to, če je bilo res izvedeno, v nasprotju s slovensko zakonodajo, natančneje z ustavnim zakonom iz leta 1994, po katerem NLB nima nobene pravne, materialne ali kakšne druge obveznosti do nekdanjega LB-ja, v nasprotju z veljavnim sporazumom o nasledstvu in z memorandumom z Mokric, podpisanim med vladama Slovenije in Hrvaške leta 2013.

"Gre enostavno za zaščito slovenskega pravnega reda, delno seveda tudi mednarodnega prava, predvsem pa za zaščito vaših žepov, žepov slovenskih davkoplačevalcev, ki jim po tem, kar se dogaja, neposredno grozi še plačilo tam do 400 ali celo več milijonov evrov, za nekaj, kar v nobenem primeru nikoli ni bila upravičena terjatev do slovenskih davkoplačevalcev," je pojasnil.

"Ustavni zakon smo vložili zato, da se prepreči nekaj, kar se sploh ne bi smelo zgoditi," je še nadaljeval in izrazil začudenje tako nad molkom nadzornikov NLB-ja kot tudi nad izjavami premierja Mira Cerarja, s katerimi naj bi ta nakazal možnost, da vlada odobri rezervacije NLB-ja za celotne terjatve z obrestmi vred tja do 400 milijonov evrov.

SDS ni presenečen
Da na Hrvaškem ravnajo v nasprotju z dogovori in mednarodnimi sporazumi, SDS-a niti ne preseneča, problem je to, da v Sloveniji banka, ki je v 100-odstotni državni lasti, in vlada v nasprotju s slovenskim pravnim redom in mednarodnim pravom "upoštevata nezakonite sodbe sodišč sosednje države, hkrati pa taista vlada sosednjo državo toži, ker ne spoštuje arbitražnega sporazuma".

Kot "prazen izgovor" je Janša zavrnil argument NLB-ja, da so bili zahtevek po zakonodaji dolžni poplačati, saj da noben zakon ne more biti nad ustavnim in nad ratificiranimi mednarodnimi sporazumi, ter se vprašal "ali kdo med nami verjame, da je gospod Brodnjak (predsednik uprave NLB-ja) plačal teh 800.000 evrov, ne da bi se posvetoval z lastnikom, se pravi z vlado".

Janša verjame, da "je tukaj šlo za neko zadevo, ki ima širše dimenzije", kako široke, pa bodo skušali odgovoriti že v četrtek, ko bo na zahtevo Andreja Širclja (SDS) sklicana seja komisije za nadzor javnih financ. Šircelj je medtem na današnji novinarski konferenci med drugim poudaril, da so slovenski davkoplačevalci od leta 1991 v NLB vložili dobre tri milijarde evrov več, kot so od nje dobili, s tem denarjem pa bi lahko danes kupili "10.000 hiš za 10.000 družin".

Predlog podpira DeSUS
Glede širše podpore predlagani dopolnitvi ustavnega zakona je Janša danes pojasnil, da imajo glede na pogovore načelno široko podporo poslancev iz različnih strank. Vsekakor pa pričakuje, da bo zanj glasoval "vsak poslanec DZ-ja, ki mu je kaj za interese slovenskih davkoplačevalcev in za spoštovanje pravnega reda, ki velja v tej državi, in mednarodnega prava". Podporo predlogu SDS-a in NSi-ja je že izrazil prvak DeSUS-a Karl Erjavec.

Z ustavnim zakonom nad hrvaške tožbe?