Na slovenskem telekomunikacijskem trgu potekajo veliki tektonski premiki. Največ pozornosti je seveda deležna prodaja državnega Telekoma Slovenije britanskemu skladu Cinven, ki bo epilog predvidoma dobila v sredo popoldne. Pred tem je ameriški sklad KKR, lastnik največjega slovenskega kabelskega operaterja Telemacha, prevzel tretjega največjega mobilnega operaterja Tušmobil, hkrati pa naj bi se zanimal tudi za telekomunikacijsko družbo T-2, za katero naj bi bil interesent tudi potencialni kupec Telekoma Cinven.

V ponedeljek je v javnost pricurjala novica, da je avstrijski telekom kupil holdinško družbo Amisco, pod okrilje katere sodita Amis Slovenija in Amis Hrvaška. Avstrijski telekom je tudi lastnik drugega največjega slovenskega mobilnega operaterja Simobila, kjer prevzema Amisa sicer niso komentirali.

Telekom Austria je sicer v fazi obsežne reorganizacije in svoje hčerinske družbe povezuje v t. i. grozde. Takšen grozd sta konec aprila postala srbski in slovenski mobilni operater Vip mobil in Simobil. Vodi ga dolgoletni predsednik uprave Simobila in zdajšnji prvi mož srbskega mobilnega operaterja Vip mobila Dejan Turk. Z njim smo se pogovarjali na nedavnem srečanju vodilnih poslovnežev iz jugovzhodne Evrope Summit 100, kjer je vodil kreativno delavnico o digitalni ekonomiji.

Skupina Telekom Austria, pod okrilje katere sodita mobilna operaterja, ki ju vodite, se je pod novim večinskim lastnikom, mehiškim operaterjem America Movil, začela ukvarjati s prestrukturiranjem svojih naložb, med katerimi je nekakšno združevanje njegovega srbskega in slovenskega mobilnega operaterja.
Skupina Telekom Austria, v okvir katerega sodi Simobil, ima nekaj več kot pol leta novega lastnika, mehiško multinacionalko America Movil. Novi lastnik je želel najti sinergije v regiji, saj smo z vidika multinacionalke zelo majhno tržišče. Zato je nastala odločitev, da združimo nekatere skupne službe. Kot predsednik uprave Vip mobila in Simobila imam priložnost organizirati podporno infrastrukturo z dvema tržiščema. Uprava, ki bo deloma slovenska, deloma srbska, bo skušala najti številne sinergije, ki bodo v dobro naših uporabnikov. Pri tem računamo na sodelovanje America Movila, ki je eden največjih svetovnih telekomunikacijskih operaterjev. Na obeh trgih tudi ostajamo v partnerstvu z Vodafonom. Globalno lahko nudimo nekatere storitve, ki jih do zdaj nismo mogli. Kar nas seveda postavlja v zelo dober položaj, da bomo lahko z inovativnimi storitvami uporabnikom ponudili še več, predvsem s storitvami v roamingu.

Kako da se združuje delovanje le srbskega in slovenskega dela avstrijskega telekoma? Ta ima naložbe tudi v drugih državah nekdanje Jugoslavije oz. v naši regiji.
Takšna je bila odločitev lastnikov, ki je ne morem komentirati. Lahko sem jo le sprejel. Nekakšna logika je morda v tem, da sta se združila tudi hrvaški in makedonski del. Gre za tržišči, ki sta konvergentni in na katerih nudimo vse storitve, od mobilne telefonije, fiksne telefonije, fiksnega interneta in televizijo. V Srbiji in Sloveniji pa smo zgolj mobilni operater, kar ne pomeni, da ne bomo kmalu postali tudi fiksni operater.

Največji delež v avstrijskem telekomu je do pred kratkim imela avstrijska država, posredno tudi pri Simobilu. Zdaj je vaš lastnik mehiška multinalnacionalka. Že čutite kakšne velike razlike v upravljanju?
Pristop je seveda zelo drugačen. Lahko bi rekel, da je manj razpravljanja in odločitve padajo precej hitreje. Bistveno bolj so tudi podjetniške in usmerjene k trgu in uporabnikom. Združitev je bila dober korak v smislu večjih sinergij, boljših storitev in nižjih cen uporabnikov.

Prodaja avstrijskega Telekoma je bila pred leti deležna podobnih polemik, kot jih zdaj doživljamo pri prodaji Telekoma Slovenije. Prodaji je nasprotoval del politike, nekateri sindikati ...
Odločitev je padla že pred leti, država pa je obdržala nekaj več kot 28 odstotkov. Lastnik America Movila, večinskega dela avstrijskega telekoma, podjetja sicer ni kupil od države, temveč na borzi. V skupini Telekom Austria je bilo korporativno upravljanje zelo dobro. Vpliv avstrijske države je bil zelo majhen. Vse je namreč odvisno od tega, kakšni ljudje se postavijo na položaje. Zato država ni nujno dober ali slab lastnik, temveč gre bolj za to, kakšno je korporativno upravljanje v podjetju in ali ga dejansko sposobni ljudje vodijo v interesu podjetja.

V čem je ključ uspeha mehiškega multimilijarderja Carlosa Slima, da je postal eden največjih igralcev na globalnem trgu telekomunikacij?
Skrivnost njegovega uspeha, kot jo sam vidim danes, je v tem, da je vse delal zelo učinkovito in hitro, z zelo velikim fokusom na trg in uporabnike. Vedno je izpostavljal operacije, ki so zelo učinkovite. Mi se na neki način na novo učimo te učinkovitosti. Na obeh trgih je treba vzpostaviti organizacijo, ki deluje z manj ljudmi, vendar učinkoviteje. V tej fazi smo pri Vip mobilu in Simobilu. Upam, da bomo do konca poletja prerojeni in bomo z novimi storitvami in boljšo uporabniško izkušnjo nagovorili trg.

Koliko uporabnikov imate na obeh tržiščih?
Skupaj imamo v sistemu skoraj tri milijone uporabnikov. Od tega okoli 2,2 milijona v Srbiji in okoli 700.000 v Sloveniji. V Srbiji imamo približno 23-odstotni tržni delež in smo najmanjši med tremi mobilnimi operaterji, zato smo tisti, ki napadamo trg, ki še vedno raste. V Sloveniji imamo nekaj manj kot 30-odstotni delež in smo že nekaj let številka dve, vendar smo optimistični glede prihodnosti in nadaljnje rasti.

Pred vrnitvijo v Simobil ste nekaj časa vodili srbski Vip mobil. Ali se tamkajšnje poslovno okolje bistveno razlikuje od razmer v Sloveniji?
Na obeh trgih smo mobilni operater. Tako potrebe uporabnikov kot tudi storitve so enake. Na obeh trgih imamo vzpostavljeno omrežje 4G, s katerim je omogočen hiter prenos podatkov. V Srbiji so le občutljivejši pri cenah, saj je povprečna plača tam bistveno manjša. Z vidika vodenja podjetja ni bistvenih razlik. Morda je poslovno okolje v Srbiji nekoliko prijaznejše, saj je podpora ministrstev in politike, kot jo tam občutim, bistveno večja. Tam smo največja "greenfield" investicija, saj smo investirali več kot 830 milijonov evrov in to očitno nekaj velja. Naše iniciative oz. problemi, ki jih rešujemo prek ministrstev, so tam kar hitro in učinkovito rešeni. Kar v Sloveniji včasih ni tako lahko. Včasih se zdi, da smo le glas vpijočega v puščavi in da nam mogoče kdaj dovolijo do glasu, vendar se stvari zelo počasi premikajo naprej.

V Evropski uniji poteka razprava o t. i. prostem trgu mobilne telefonije, kjer naj bi veljale enotne cene po celotnem EU-ju.
Imamo že zakonodajo, ki je odpravila roaming, kar je bilo za nas mobilne operaterje precej boleče. Zdaj počasi opažamo, da poraba raste in ljudje so že prenehali izklapljati svoje mobilne telefone, kadar potujejo v tujino in že uporabljajo številne storitve. Seveda še nismo pri prihodkih, ki smo jih imeli včasih pri uporabi roaminga, vendar, kot rečeno, poraba raste. Mislim, da se bomo v naslednjih letih znova ustalili in bodo uporabniki kjer koli in kadar koli uporabljali številne storitve.

Katere storitve na področju mobilne telefonije bodo v prihodnosti prinesle dodatne prihodke mobilnim operaterjem? Lahko sploh še pričakujete kakšne nove t. i. „killer“ aplikacije?
Težko je najti "killer" aplikacije, kot je bil v preteklosti SMS. Pri novih inovativnih storitvah, ki jih v tem kontekstu imenujemo Internet of Things (IoT), smo mobilni operaterji verjetno tisti, ki bomo našli svoje mesto, saj bodo v prihodnosti vse aparature povezane. Druga zadeva so vsebine in aplikacije za televizijo, saj lahko s hitrim internetnim prenosom vsak mobilnik in tablico uporabljamo kot televizor. Mlajše generacije ne gledajo več televizije kot nekoč, glede na spored, temveč tiste vsebine, ki si jih zaželijo. Tu so priložnosti, ki jih bomo vsekakor izkoristili.