Nova KBM je kapitalsko ustrezna zaradi državnega posojila. Foto: BoBo
Nova KBM je kapitalsko ustrezna zaradi državnega posojila. Foto: BoBo

Kapitalski količniki Nove kreditne banke Maribor tako dosegajo zahtevanih devet odstotkov najkakovostnejšega kapitala. Država je denar posodila s fiksno desetodstotno letno obrestno mero. Po pogodbi se glavnica posojila v celoti pretvori v delnice, če se količnik najkakovostnejšega kapitala zniža pod raven sedmih odstotkov.

Iz NKBM-ja so sporočili, da so s tem izpolnjene zahteve Evropskega bančnega organa po krepitvi kapitalske strukture banke. Okrepljena kapitalska struktura bo drugi največji državni banki omogočala dolgoročno stabilnost pri njenem prihodnjem poslovanju, še sporočajo iz banke.

Kompleksno zagotavljanje kapitalske ustreznosti
Dejavnosti za doseganje kapitalske ustreznosti so bile kompleksne, soodvisne in usklajene, zahtevale pa so intenzivno sodelovanje države kot največjega lastnika, Banke Slovenije in banke same. Dejavnosti so obsegale prodajo 51-odstotnega deleža v Zavarovalnici Maribor, odkup oziroma zamenjavo podrejenih instrumentov in izdajo novega hibridnega posojila.

Nova KBM je ob tem izvedla tudi določene interne ukrepe za sproščanje porabe kapitala, kot so znižanje tvegane aktive, odprodaja nepremičnin in odprodaja zastavljenih oziroma zaseženih vrednostnih papirjev. Skupno povečanje kapitalske ustreznosti Nove KBM je tako znašalo 182 milijonov evrov, so sporočili iz banke.

Na ministrstvu za finance so poudarili, da je banka že sama izvedla velik del dejavnosti glede povišanja kapitalske ustreznosti in s tem uspešno uresničila večji del programa dokapitalizacije, ki ga je sprejel nadzorni svet, odobrila pa sta ga Banka Slovenije in finančno ministrstvo.

Kot so dejali na ministrstvu, so opravili resne pogovore s tujimi finančnimi vlagatelji, ki so bili pripravljeni vplačati celotni znesek hibridnega posojila, a le pod pogoji, ki bi pomenili nedovoljeno državno pomoč. To pa bi odstopalo od zahtev Evropske komisije.

Pogodba sklenjena zadnji trenutek
Država in Nova KBM sta pogodbo o hibridnem posojilu sklenili zadnji dan v lanskem letu, saj se je 31. decembra iztekel rok, ki ga je bančni regulator postavil za zagotovitev zahtevane kapitalske ustreznosti

V naslednjem koraku naj bi bil del vplačanega hibridnega instrumenta ponujen dobro poučenim finančnim vlagateljem, s čimer bi lahko delno povrnili od države vložena sredstva. Prav tako bodo na finančnem ministrstvu nadaljevali pogovore s potencialnimi strateškimi vlagatelji v NKBM in v sodelovanju z Banko Slovenije še naprej delovali v skladu z interesi stabilnosti banke.