Zato vlado pozvali, da finančno pomaga pri odpravi posledic in s tem zagotovi preživetje kmetov.

Kot je povedal direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Branko Ravnik, je bila v Podravju in Pomurju škoda zaradi snegoloma in pozebe še veliko večja kot v drugih delih države.

Najti drugačno pomoč
Po prvih ocenah je poškodovanih od 50 do 80 odstotkov jablan, prizadetost vinogradov, ki je odvisna od sorte in lege, pa v povprečju znaša okoli 60 odstotkov. Precej škode je tudi v gozdovih in na poljih, zlasti pri zgodnjih setvah krompirja, buč in koruze.

"Pričakujemo, da se bodo v najkrajšem času aktivirale komisije, ki bodo natančno ocenile škodo. Naši strokovnjaki trenutno izdelujejo grobo oceno, natančnejšo pa bodo ob popisih izdelali predstavniki občinskih komisij, kar pa traja kar nekaj časa," je dejal Ravnik, ki iz prvih signalov ugotavlja, da na posebno finančno pomoč ne bo mogoče računati, saj gre za škodo, proti kateri se je mogoče zavarovati, zato bo treba najti kakšne druge mehanizme, recimo z znižanjem prispevkov in davkov.

Oblika pomoči bo stvar političnega kompromisa
Po besedah direktorja mariborskega kmetijsko-gozdarskega zavoda Staneta Klemenčiča je pravilen korak ta, da se škoda najprej oceni na terenu, pripravi poročilo za vlado, nato pa je stvar političnega kompromisa, v kakšni obliki država lahko pomaga pri tej naravni nesreči.

Najtežje bo po njegovih besedah zlasti pri pridelovalcih, ki so dohodkovno vezani izključno na prizadete dejavnosti.

"Za zdaj razpolagamo le s predoceno, ki je narejena glede na vzorčne primere, ta pa za severovzhodno Slovenijo predstavlja več kot 20 milijonov evrov škode," je dejal Klemenčič, ki meni, da sektor sam tega ne bo zmogel, navsezadnje tudi zaradi izgube trgov, zato so interventni ukrepi države še kako potrebni.

Kot je še dodal, škoda ni povzročena zgolj v letošnjem letu. Drevesa in vinogradi se bodo zagotovo obnovili, saj za to vedno poskrbi narava, a to se bo v polnem pomenu rodnosti zgodilo šele v prihodnjih letih.

Na prvi dejanski izračun škode bo treba še počakati
Na današnji seji se je s prvimi informacijami o škodi po pozebi seznanila tudi vlada, o njeni višini pa še ne morejo govoriti, saj bo prvi izračun škode mogoče podati šele v prihodnjih tednih, so pojasnili na kmetijskem ministrstvu.

Ob tem pa so poudarili, da se lahko državna pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč lahko nameni samo za primere škod, ki jih ni mogoče zavarovati oz. za katere ni mogoče uveljavljati sofinanciranja zavarovalnih premij.

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano bo sicer podalo pobudo ministrstvu za obrambo za izvedbo postopka izračuna škode skupaj z naborom mogočih ukrepov. Slovenija bo medtem z Avstrijo podpisala skupno pobudo, s katero želijo ministre EU-ja in Evropsko komisijo seznaniti z nastalimi posledicami vremenske ujme, tej pa naj bi se pridružile še Hrvaška, Madžarska in Slovaška.