Po napovedi EBRD-ja bo Slovenija letos imela 2,5-odstotno gospodarsko rast. Foto: Reuters
Po napovedi EBRD-ja bo Slovenija letos imela 2,5-odstotno gospodarsko rast. Foto: Reuters

EBRD je v zadnji napovedi tako napovedal za 0,1 odstotne točke nižjo gospodarsko rast od jesenske napovedi. Pri EBRD-ju sicer Sloveniji letos napovedujejo 2,5-odstotno gospodarsko rast, prihodnje leto pa bo upadla na 2,2 odstotka.

"Veseli nas, da je EBRD izboljšal letošnjo napoved za Slovenijo. Razlog za to, da je njihova napoved nekoliko bolj konservativna od nekaterih drugih institucij, vidimo v njihovi oceni, da razkorak med izvozom in uvozom ne bo tako velik, kot napovedujejo druge institucije," je napoved EBRD-ja komentirala ministrica za finance Mateja Vraničar Erman.

Ključnega pomena za izboljšanje gospodarske rasti v regiji je napovedana 1,2-odstotna gospodarska rast v Rusiji. Z boljšimi rezultati Rusije in stabilizacijo cen surovin pa se pospešitev rasti obeta osrednji Aziji ter Vzhodni Evropi in Kavkazu. V osrednji Aziji EBRD napoveduje najvišjo, 6,2-odstotno, gospodarsko rast Uzbekistanu, v Vzhodni Evropi in na Kavkazu pa s 3,9-odstotno napovedjo gospodarske rasti najbolje kaže Gruziji.

Krepkejša rast tudi v osrednji Evropi in na Baltiku
Na račun investicij in drugih za posamezne države značilnih okoliščin bodo krepkejšo rast letos imeli tudi v osrednji Evropi in na Baltiku, kamor sodi Slovenija. V tem delu Evrope bo rast BDP-ja po napovedi letos napredovala za 0,5 odstotne točke, na 3,1 odstotka. Gospodarska aktivnost bo tu s 3,2 odstotka sicer najbolj krepka na Poljskem in Slovaškem.

Podobno optimističen je EBRD za jugovzhodno Evropo, ki se ji po lanski 2,9-odstotni rasti letos obeta 3,1-odstotno povečanje obsega BDP-ja. Najkrepkejšo, štiriodstotno gospodarsko rast bo imela Romunija. Sledila bosta Albanija in Kosovo s 3,5-odstotno rastjo.

Na drugi strani napovedi za južno in vzhodno Sredozemlje niso tako dobre, kot so bile novembra, saj se tam med drugim še naprej pozna zmanjšan obseg turistov, ki je posledica varnostnih vprašanj in geopolitičnih tveganj. EBRD je napoved poslabšal za 0,3-odstotne točke, na 3,7 odstotka, kar je le 0,3 odstotne točke več kot lani.

Nova strategija za Slovenijo
Letnega zasedanja EBRD-ja se je v ciprski prestolnici udeležila tudi ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki se je s podpredsednikom EBRD-ja Phillipom Bennettom pogovarjala o novi strategiji za Slovenijo, saj se triletna strategija iz leta 2014 izteka. "Nova strategija bo nadgradila obstoječo, tudi v prihodnje pa bo glavni poudarek na zelenih investicijah in prestrukturiranju podjetij. Želimo si, da bi na področju tega še okrepili sodelovanje z EBRD-jem," je po srečanju povedala Vraničar Ermanova.

Ministrica in prvi podpredsednik EBRD-ja sta skupaj s predstavnico Evropske investicijske banke (EIB) podpisala tudi tristranski sporazum, v skladu s katerim bo Slovenija v Skupni evropski sklad za Zahodni Balkan do konca leta 2019 vplačala pol milijona evrov. Ministrica pa se je sešla tudi z guvernerjem Razvojne banke Sveta Evrope Rolfom Wenzlom, ki je poudaril, da je razvojna banka pripravljena na vključitev v sofinanciranje evropskih projektov v Sloveniji.