"Zato smo predlagali, da se zaveze, sprejete leta 2013, nadgradijo z imenovanjem t. i. upravljavskega zaupnika, to je neodvisnega strokovnjaka, ki bi prevzel vlogo upravljanja s to naložbo v imenu in za račun države," je pojasnila ministrica.

Ob tem je izpostavila, da to ne more biti upoštevano kot samostojni ukrep, lahko pa je upoštevano v povezavi z določitvijo novega roka za privatizacijo. Odgovorov na vprašanja, za kakšen rok gre, za zdaj ni.

Ministrica je še pojasnila, da bi skrbnika na podlagi mednarodno izvedenega javnega poziva imenovala vlada po predhodni potrditvi Evropske komisije, o zadevi pa bi moral biti obveščen tudi regulator, torej Evropska centralna banka.

Položaj po oceni Vraničar Ermanove nikakor ni preprost, iskanje kompromisa, ki bi zadovoljil obe strani, je izjemno težko, kar se kaže tudi v tem, kako počasi prihajajo do rezultata.

"Kar se mi zdi pomembno z današnjega sestanka, je, da smo določili pot, po kateri lahko pridemo do kompromisa, sprejemljivega za obe strani, in intenzivno si bomo prizadevali, da se to tudi zgodi," je poudarila ministrica.
Komisija poudarja pomen zavez
V Evropski komisiji so tudi po tokratnem sestanku ponovili pomen spoštovanja prodajne zaveze. "Delna prodaja državnega deleža v NLB je pomembna zaveza za zagotovitev dolgoročne vzdržnosti banke, na podlagi katere je komisija odobrila znatno državno pomoč NLB v letu 2013," so ponovili sporočilo.
K temu znova dodajajo še, da so na prošnjo Slovenije maja letos že odobrili bolj postopno prodajo banke v dveh korakih, da so članice unije odgovorne za spoštovanje svojih zavez in da komisija ter slovenske oblasti ostajajo v stiku.