"Nova slovenska vlada je trdno zavezana močni internacionalizaciji in privabljanju tujih neposrednih investicij," je v svojem nagovoru udeležencem FDI Summita na ljubljanski ekonomski fakulteti zatrdil predsednik vlade Miro Cerar. Foto: BoBo
Izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson pravi, da je na trgu trenutno veliko denarja, ni pa veliko "neumnega denarja". "Kriza je prinesla veliko treznosti," je dejal. Foto: BoBo
Gospodarstveniki opozarjajo, da so zdravniki - banke - ozdravljeni, za paciente - podjetja - pa ni sprememb. Foto: MMC RTV SLO
Dušan Mramor
Mramor priložnosti za nadaljnjo krepitev gospodarstva v Sloveniji vidi v krepitvi zasebne porabe, ki pa je zelo občutljiva za strah pred zviševanjem brezposelnosti. Skladno s tem ljudi ne želi strašiti z odpuščanjem v javnem sektorju - znižati je treba le izdatke. Če se s sindikati ne bodo mogli dogovoriti o znižanju plač, pa bo vendarle sledilo znižanje števila javnih uslužbencev, je dejal. Foto: BoBo

"Nova slovenska vlada je trdno zavezana močni internacionalizaciji in privabljanju tujih neposrednih investicij," je v svojem nagovoru udeležencem FDI Summita na ljubljanski ekonomski fakulteti zatrdil predsednik vlade Miro Cerar. "Slovenija je velika priložnost za vlagatelje," je poudaril, a hkrati tudi priznal, da je treba še veliko narediti, da bi končala med najbolj zaželenimi lokacijami v tem delu Evrope.

Vlada pa bo poskušala vlagateljem zagotoviti stabilno okolje - predvsem s stabilizacijo javnih financ z zmanjševanjem presežnega proračunskega primanjkljaja, je zagotovil Cerar. "Potrebujemo precej učinkovitejši in bolj transparenten način upravljanja lastnine, ki bo v korist državnemu proračunu in slovenskim državljanom," je dejal in napovedal sprejetje strategije za upravljanje kapitalskih naložb.

Zagotovil je, da bo Slovenija nadaljevala privatizacijski proces, a opozoril, da bo ključna infrastruktura ostala v državni lasti: "Verjamemo, da je privatizacija lahko signal odprtosti in transparentnosti potencialnim tujim vlagateljem."

Slovenija si bo prizadevala tudi za stabilizacijo bančnega in finančnega sistema, je še napovedal Cerar.

Ukrepi bodo vezani na vsa ministrstva
Minister za finance Dušan Mramor pa je v okviru konference pojasnil, da se z rebalansoma proračunov za letošnje in prihodnje leto ukvarjajo od prvega dne nastopa funkcij. Po njegovih besedah so predlog rebalansa proračuna za letos že zaprli, tako da se zdaj ukvarjajo z rebalansom proračuna za prihodnje leto.

Sam je optimističen, da jim bo uspelo doreči ukrepe, s katerimi bodo primanjkljaj spravili pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), kar je zgornja meja po paktu stabilnosti in rasti. Ukrepi bodo vezani na vsa ministrstva, ves javni sektor, vse, ki uporabljajo javni denar, je pojasnil.

Ob tem je izrazil zadovoljstvo z gibanji, ki kažejo, da bo imela država letos dvoodstotno rast BDP-ja, da se brezposelnost niža in zaposlenost viša. Vse to za proračun predstavlja olajšanje, je spomnil.

Zasebna poraba občutljiva za strah zaradi brezposelnosti
Mramor priložnosti za nadaljnjo krepitev gospodarstva v Sloveniji vidi v krepitvi zasebne porabe, ki pa je zelo občutljiva za strah pred zviševanjem brezposelnosti. Skladno s tem ljudi ne želi strašiti z odpuščanjem v javnem sektorju - znižati je treba le izdatke. Če se s sindikati ne bodo mogli dogovoriti o znižanju plač, pa bo vendarle sledilo znižanje števila javnih uslužbencev, je dejal.

Druga velika priložnost za Slovenijo so investicije, ki se v zadnjem času krepijo predvsem na krilih evropskih sredstev. "Rast investicij in porabe, nevtralni javni sektor in tradicionalno močan izvoz lahko vodijo do rasti," je poudaril minister.

V prihodnje želi zmanjšati obremenitev najbolj inovativnih, prizadevnih in produktivnih zaposlenih. Na vprašanje, ali je uvedba socialne kapice še mogoča, je odgovoril, da je trenutno ni na mizi, da pa bo prihodnje leto - z njo želi zajeziti beg možganov.

Kot eno najbolj problematičnih področij je minister izpostavil področje pridobivanja gradbenih dovoljenj. To se v vseh primerjavah slovenskega gospodarstva z drugimi izkazuje kot izjemno problematično. Mramor je tako napovedal stimulativni sveženj za lokalne oblasti, da bi bilo tem v večjem interesu razvijanje gospodarstva na njihovem območju.

Ljudje zdaj privatizacijo razumejo drugače
Spregovoril je tudi o privatizaciji, ki jo po njegovem mnenju ljudje zdaj razumejo povsem drugače kot prej. "Ljudje razumejo, da vlada ne more zagotoviti lastniškega kapitala podjetjem," je dejal.

Privatizacija po njegovih besedah namreč ni potrebna le zaradi znižanja javnega dolga, saj bo to znižanje zanemarljivo, temveč zato, da bodo podjetja dobila lastnike, ki jim bodo priskrbeli kapital, jim omogočili rast - na ta način se bo tudi odprlo slovensko gospodarstvo.

"Banke so ozdravljene, zdaj so na vrsti podjetja"
Z dokapitalizacijo je bil narejen prvi nujni korak, saj imajo banke zdaj zadostno likvidnost. Zdravniki so ozdravljeni, ne smemo pa pozabiti na paciente, je na okrogli mizi v okviru konference na temo "razvojne" vloge Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) pri oživljanju slovenskega gospodarstva poudaril izvršni direktor družbe TAM Durabus Holger Postl.

Za podjetja v Sloveniji se še ni veliko spremenilo in potrebno bo več kot le likvidnost, da investicije pripeljemo na novo raven, je opozoril. Med drugim je pozval k močnemu mandatu DUTB-ja - kot je ponazoril v nogometnem žargonu, je "slaba banka" kot moštvo z vrhunskimi igralci, od katerih pa bi zahtevali, da igrajo le na svoji polovici igrišča. Kot problematično v Sloveniji pa je izpostavil tudi insolvenčno zakonodajo in birokratske ovire.

Izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson je znova pojasnil, da so cilji "slabe banke" na eni strani finančni, saj je njena naloga za premoženje v svojem portfelju iztržiti čim več, na drugi strani pa družba izvaja okoli 100 postopkov prestrukturiranja podjetij, pri katerih so kljub slabemu trenutnemu stanju prepoznali zdrave poslovne temelje.

Predsednik uprave Nove Ljubljanske banke (NLB) Janko Medja pa je poudaril, da se je banka lani vrnila na trg in od takrat povečuje svoj tržni delež. Pri podjetjih je opozoril, da so določena prezadolžena, na drugi strani pa so predvsem mala in srednja podjetja, ki so tako rekoč brez dolga, nimajo pa znanja, kako rasti.

"Banke so likvidne in pripravljene podpirati razvoj," je poudaril. A dodal, da NLB ne želi znova končati v situaciji, s kakršno se je spopadal v zadnjih letih. To pomeni, da morajo podjetja priti do bank z dobrimi projekti. "Povpraševanje pa trenutno prihaja le od tistih, ki so prezadolženi," je opozoril. Dobrih projektov je premalo, ni pa naloga banke, da bi hodila do podjetij in dajala predloge, kaj naj počnejo. To so banke počele v "problematičnih" letih, ki so vodile v sedanjo krizo, je opozoril.

Izvršni direktor DUTB-ja Torbjörn Mansson pravi, da je na trgu trenutno veliko denarja, ni pa veliko "neumnega denarja". "Kriza je prinesla veliko treznosti," je dodal.