Najdaljši železniški predor na svetu St. Gotthard je dolg 57 km, njegova gradnja pa je trajala kar 17 let. Foto: EPA
Najdaljši železniški predor na svetu St. Gotthard je dolg 57 km, njegova gradnja pa je trajala kar 17 let. Foto: EPA

Minister za infrastrukturo Peter Gašperšič je danes prisostvoval slovesnosti ob odprtju 57 kilometrov dolgega predora skozi Alpe, katerega gradnja je stala 11 milijard evrov in trajala več kot 17 let.

S švicarskimi kolegi se je že pogovarjal o gradnji predora in financiranju, saj je ta podoben predvidenemu načinu financiranja gradnje drugega tira proge Divača-Koper. "V Švici so za predor vzpostavili posebno projektno podjetje švicarskih železnic, ustanovljeno za potrebe priprave, načrtovanja in gradnjo projekta," je pojasnil.

Pomembna razlika pa je v tem, da je bilo omenjeno podjetje financirano s proračunskimi viri, in sicer iz dajatev pri prodaji in registraciji vozil ter prodaji goriv. "Ustanovili so poseben sklad, iz katerega se je podjetje financiralo, njegovo poslovanje pa so zelo natančno nadzirali ministrstvo, vlada in tudi parlament, tako da je vse potekalo zelo nadzorovano, pregledano," je izpostavil minister.

Železnica ekološko sprejemljivejša
Gašperšič je ob tem na konferenci v Luganu izpostavil, da ima prometna infrastruktura, ki prečka alpsko območje, pomembno vlogo pri ustvarjanju notranjega trga in pri vzpostavljanju učinkovitega vseevropskega omrežja. Visokokakovostni železniški promet na področju tovornega prometa na dolge razdalje in prek goratih področij pa je nedvomno prednost za celoten alpski prostor.

Za trajnostno in varno upravljanje cestnega tovornega prometa na tem ekološko in prometno-tehnično zahtevnem območju je treba izvajati vse potrebne ukrepe in hkrati v korist okolja in gospodarstva ter zdravja prebivalstva podpirati preusmerjanje prometa na ekološko sprejemljivejše prometne nosilce, to je predvsem na železnico, je poudaril.

Švica je vodilna na tem področju, saj skoraj 70 odstotkov tovora, ki potuje čeznjo, potuje prek železnice. Druge države so v tem pogledu precej slabše, je povedal Gašperšič in pojasnil, da ima Avstrija kot naslednja najuspešnejša država ta delež le pri 40 odstotkih, druge države pa še nižje.

"Prizadevamo si, da bi tudi v Sloveniji modernizirali železnice," je dejal minister in dodal, da bo tudi drugi tir pri tem zelo pomemben. Že zdaj gre 60 odstotkov tovora iz Luke Koper na železnice, v prihodnje, ko se bodo količine tovora povečale, pa želijo ta odstotek še povišati ali vsaj ohraniti.