Gospodarstvo

Poudarki

  • MF Global se je spustil v previsoko tveganje
  • Spisek 29 sistemskih bank, ki ne smejo propasti
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3,7 od 10 glasov Ocenite to novico!
Commerzbank
Na seznamu 29 sistemskih bank je tudi nemška banka Commerzbank, katere delnice so v petek padle za več kot šest odstotkov. Druga največja nemška banka je imela v tretjem četrtletju izgubo iz poslovanja, zdaj pa se pospešeno umika iz tveganih naložb, da ne bi spet prišla v položaj, ko bi jo morala reševati država. Foto: Reuters
Mario Draghi
George Soros je v intervjuju za Reuters posvaril, da bi zlom evra povzročil neslutene posledice v svetovnem finančnem sistemu, ki bi bile še hujše kot dogodki jeseni 2008. Sloviti vlagatelj zaupa novemu predsedniku Evropske centralne banke Mariu Draghiju (na fotografiji), češ da dobro pozna Italijo in ji bo znal pomagati pri sprejetju strukturnih reform, da bi država obvladala svoj dolg. Nemško kanclerko Angelo Merkel je Soros v preteklosti večkrat kritiziral, češ da preveč skrbi le za nemške interese, s čimer je poglobila krizo, zdaj pa pravi, da razmišlja pravilno. Foto: Reuters
Cena lahke nafte je zadnji teden porasla za odstotek in skoraj dosegla 95 dolarjev. To je bil že peti zaporedni teden rasti. Za sod nafte vrste brent je bilo treba v petek plačati že več kot 112 dolarjev. Premija brenta na lahko nafto je spet višja od 17 dolarjev. Foto: EPA
Jorgos Papandreu
Grški premier Papandreu je s tesno večino dobil zaupnico v parlamentu, kar bi lahko vsaj v ponedeljek pomirilo finančne trge. Toda prav nobenega zagotovila še ni, da se evropska dolžniška kriza umirja, zato lahko tudi v novem tednu pričakujemo skakanje delniških indeksov v eno in drugo smer. Foto: EPA
Telekom Slovenije
Telekomove delnice so se v zadnjih treh dneh pocenile za 2,9 odstotka. Letošnji dobiček naj bi v Telekomu znašal 28,1 milijona evrov, podjetje pa je zanikalo poročanje medijev, da bo odpustilo 600 zaposlenih. Foto: BoBo

Dodaj v

Finančni trgi bodo zdaj trepetali še zaradi Italije

Delnice na Wall Streetu ugodno ovrednotene, toda ...
5. november 2011 ob 13:50
Ljubljana - MMC RTV SLO/Reuters/STA

Ameriško gospodarstvo se kljub evropski dolžniški krizi še kar dobro drži, kažejo sveži podatki s trga dela, medtem ko je Nemčijo šokiral podatek o padcu septembrskih industrijskih naročil.

V ZDA se je število delovnih mest oktobra povečalo za 80 tisoč, kar je sicer manj od napovedi, a vseeno dovolj, da je stopnja brezposelnosti, ki je bila tri mesece 9,1-odstotna, zdrsnila na devet odstotkov. Urna postavka se je zvišala za pet centov. Razveseljiv je tudi podatek, da je bilo avgusta in septembra v resnici ustvarjenih 102 tisoč več služb od prvih ocen. Tveganje za recesijo v prihodnjih 6 do 12 mesecih se je zmanjšalo, je pa položaj na trgu dela še vedno skrb vzbujajoč, saj je ustvarjenih premalo delovnih mest za opaznejše znižanje brezposelnosti.

Evropska centralna banka znižala obresti
Na drugi strani Atlantika se verjetnost za recesijo povečuje. Nemce je vznemiril padec septembrskih industrijskih naročil za 4,3 odstotka v primerjavi z istim lanskim mesecem. Gre za največji padec po januarju 2009, ki vliva strah pred slabo predstavo nemškega gospodarstva v zadnjem letošnjem četrtletju. Analitiki so napovedovali le 0,4-odstotno nazadovanje. Evro ob takšnih novicah nima možnosti za rast, v četrtek pa ga je spodrezala tudi odločitev Evropske centralne banke, da ključno obrestno mero zniža za četrt odstotne točke.

Dow Jones

11.983
Nasdaq2.686
DAX30

5.966

FTSE1005.527
FTSEurofirst 300980
Nikkei8.801
EUR/USD1,3791
USD/JPY78,22
EUR/CHF1,2199
Lahka nafta94,42 USD
Zlato1.754 USD
Euribor, 6-mesečni1,701 %


Dveodstotna tedenska izguba Dow Jonesa
Po optimizmu, ki ga je 27. oktobra sprožil vrh Evropske unije v Bruslju, so se delniški trgi prejšnji teden spet zamajali. Napoved referenduma v Grčiji je zlasti v torek poslala indekse strmo navzdol. Čeprav so se razmere v sredo že umirile in so delnice hitro spet našle pot navzgor, je Dow Jones zadnji teden izgubil dva odstotka in končal niz štirih zaporednih pozitivnih tednov.

Vrednotenje ugodno, toda ...
Zaradi večinoma zelo dobrih četrtletnih poslovnih rezultatov (okrog 70 odstotkov ameriških družb, ki so že objavile rezultate, je preseglo pričakovanja) je vrednotenje na Wall Streetu trenutno zelo ugodno, kazalnik P/E za prihodnjih 12 mesecev znaša 12, kar je najmanj v zadnjih letih. Sliši se mikavno, če se seveda finančni trgi ne bi tresli zaradi drame v Grčiji in po novem še strahu, da bo šla po grški poti tudi Italija. Scenarija, kako reševati Italijo, še ni. Donos italijanske desetletne obveznice je spet dosegel letošnji vrh in je v petek znašal 6,40 odstotka. Donos grške desetletne obveznice je nad 26 odstotki.

Na vrhu držav G 20 so potrdili seznam 29 sistemskih bank, ki so prevelike, da bi jih smeli pustiti bankrotirati:


Bank of America
Bank of China
Bank of New York Mellon Banque Populaire CdE Barclays
BNP Paribas
Citigroup
Commerzbank
Crédit Agricole
Credit Suisse
Deutsche Bank
Dexia
Goldman Sachs
HSBC
ING Bank
JP Morgan Chase
Lloyds
Mitsubishi UFJ FG
Mizuho FG
Morgan Stanley
Nordea
Royal Bank of Scotland
Santander
Société Générale
State Street
Sumitomo Mitsui FG
UBS
Unicredit Group
Wells Fargo


MF Global prva ameriška žrtev evropske krize
Pretekli teden je finančne trge razburila tudi novica, da je MF Global na newyorško sodišče vložil predlog za stečaj. MF Global je bil vodilni svetovni posrednik s terminskimi pogodbami, vendar se je zašpekuliral s stavami na obveznice problematičnih evropskih držav. Bonitetne hiše so mu na koncu pripele oznako "junk", kar pomeni, da so bile njegove obveznice skrajno tvegane. Finančni vzvod je, podobno kot pri padli banki Lehman Brothers, znašal kar 30:1. MF Global je imel namreč v aktivi 40 milijard dolarjev premoženja, lastniškega kapitala pa je bilo za vsega 1,4 milijarde. Že enoodstotno znižanje premoženja bi pomenilo, da je podjetje nevarno podkapitalizirano.

Corzine že odstopil
MF Global je bil 25. oktobra do evropskih obveznic (med njimi ni bilo grških) izpostavljen v višini 6,3 milijarde dolarjev. Med upnicami ni slovenskih družb. Jon Corzine je že odstopil z mesta direktorja podjetja z 2900 zaposlenimi, ki ga je vodil od lanskega marca, ko se je po politični karieri presenetljivo vrnil na Wall Street. Od leta 1994 do 1999 je bil 64-letni Corzine prvi mož banke Goldman Sachs. Nekoč je izjavil, da je MF Global premajhen, da bi se kdo 'brigal' zanj ("to small to care about") in tako obrnil znano krilatico, ki velja za prevelike in preveč pomembne banke, da bi jih pustili propasti ("too big to fail").

Negotovost glede prodaje Mercatorja
Ljubljanska borza je kot po navadi sledila negativnim gibanjem na tujem, ko pa se je po sredi tam razpoloženje popravilo, naš trg ni imel moči za pot navzgor. Indeks SBI TOP je tako v preteklem skrajšanem tednu izgubil 2,3 odstotka. S tem se je končal niz petih pozitivnih tednov, ko je SBI TOP teden končal višje, kot ga je začel. Za skoraj štiri odstotke se je znižala vrednost Mercatorjevih delnic, potem ko je uprava Mercatorja v pismu konzorciju prodajalcev izrazila določene pomisleke glede prodaje, kar pod vprašaj postavlja nov poskus prodaje večinskega deleža.

T. O.
Prijavi napako
Komentarji
BeliStrojan
# 09.11.2011 ob 07:52
Ja raja mora biti še bolj v qurcu, še bolj ne močna, da se jo bo še lažje izkoriščalo, da bodo pristali na vse igrice kapitalofašistov.
Drobtinice, ki jih ta golazen razprši za kupovanje socialnega miru, kmalu ne bodo dovolj.
Takrat niti v davčnih oazah ne bo varno vaše premoženje.
kolnkista
# 06.11.2011 ob 23:26
ponavadi se ne spuščam v polemike, ampak tokrat se moram odzvati na netočnosti.
BDP znaša cca 36 miljard EUR, socialnih transferov je po zadnjem proračunu oz. rebalansu za 1,421 miljarde EUR (proračunska postavka 411), kar nikakor ni oz. je svetlobna leta od 20% BDPja. Seveda se podatek nanaša na transferje posameznikom in gospodinstvom in ne na transferje javnem sektorju v širšem smislu.
Namreč iz tvojega prispevka je čutiti srž problemov zadolženosti držav v socialnih transferih, kar je čista indoktrinacija.
The Messiah
# 06.11.2011 ob 14:29
Verjamem, da se ti ne da iskati konkretnih podatkov.
Socialni transferji v Sloveniji predstavljajo ~20% BDPja. V Sloveniji državni izdatki znašajo ~45-50% BDPja, od tega je torej ~40% socialnih transferjev. To predstavlja zajeten del. Nikjer nisem dejal, da je to edini razlog za prezadolženost, je pa eden od glavnih razlogov, poleg vseh ki si jih naštel v zgornjem komentarju in ki seveda nimajo veze s kapitalizmom, kot se zdi da misliš. Zanimivo je kako nekatere motijo dokapitalizacije NLBja, obenem pa so proti privatizaciji.
kolnkista
# 06.11.2011 ob 14:06
ne da se mi brskat po netu za konkretnimi številkami, ampak če seštejem dosedanjo pomoč Sloveniji Grčiji direktno in indirektno, zalaganje oz dokapitalizacija NLB, širjenje javne uprave na račun kupovanja miru opozicijskih kadrov in uslug pozicijskih kadrov, preplačani infrastrukturni in energetski projekti (če naštejem samo nekatere) ter primerjam z izdatki za socialne transfere sol le ti pljunek v morje napram prej navedenim izdatkom.
kapitalizem=stalni dolg, zato je sedanje trobljenje o tem navadno metanje peska v oči.
The Messiah
# 06.11.2011 ob 12:36
Kolnkista, bodimo realni.. Poglejmo si kakšno količino raznorazne sociale podpirajo vse te prezadolžene države, pa ti bo kmalu jasno, da so tudi navadni ljudje prispevali k dolžniški krizi, torej so to tudi njihovi dolgovi.
Najbolj smešni so ljudje, ki vpijejo slogane "Ne bomo plačali vaših dolgov" obenem pa so že velik del svojega življenja na sociali ter samo jemljejo od države ter seveda s tem tudi sami ustvarjajo te dolgove.
kolnkista
# 06.11.2011 ob 12:04
vsi finančniki trobijo, da morajo države zmanjšati svoj dolg. kako ga naj zmanjšajo, če morajo stalno dokapitalizirati teh big 29 bank in druge finančne luzerje v svoji lasti, filati EFSF, kupovati orožje zaradi članstva v NATO (Grčija je morala naročit 400 novih tankov) ipd. to je sizifovo delo.
vedno bolj sem prepričan, da je ta slabitev EU območja načrtna in pri čemer čaka države ekonomsko suženjstvo, ki bo rezultiralo v hudo zatiskanje pasov navadnih ljudi,ki niso nič prispevali h krizi.
NE BOMO PLAČALI VAŠIH DOLGOV!
nad_realist
# 06.11.2011 ob 11:40
ne vam kako naj si razlagam ta seznam 29 bank, ki os "prevelike da bi smele propasti". Ali so vse te banke v rdečih številkah in so tik pred bankrotom? Jih bo morala reševati država z denarjem davkoplačevalcev? Jim lahko zaupamo ali je bolje dvigniti iz njih ves svoj denar, preden propadejo?

odgovore prosim.
tyne
# 06.11.2011 ob 11:22
secundus
kje pa je nlb?
zakaj jo pa potem filamo z dnarjem?

Haha NLB :) NLB je sistemska banka za Slovenijo, ne svetovno gospdarstvo. Če bankrotira Slovenija, Merklova še opazila ne bi. Če pade kak Societe Generale pa bi to vplivalo na cel svet.
roskelly
# 06.11.2011 ob 09:11
Koliko denarja bi se kaj nabralo, če bi vsi menadžerji vseh naštetih bank vrnili nagrade, ki so si jih razdelili v zadnjih treh letih? Če je Kramar iz NLB dobil 1MIO€ .....Saj vem, da je to utopija, ampak vseeno...
vozela
# 06.11.2011 ob 07:43
To je seznam 29 roparskih bank, kjer si lahko vodilni še naprej izplačujejo milijonske nagrade in bonuse, kajti jasno je: če bo kaj narobe, bo država vse pokrila. Kar tako naprej.
johann
# 06.11.2011 ob 07:31
Na vrhu držav G 20 so potrdili seznam 29 sistemskih bank, ki so prevelike, da bi jih smeli pustiti bankrotirati:

Z drugimi besedami: davkoplačevalci bodo pokrili vse izgube in svinjarije, ki jih pridelajo vodilni v teh bankah...
minnaema
# 05.11.2011 ob 22:41
...ma dajte no dajte naj polovijo vse tiste "tajkune" ki so kradli in naj vrnejo denar pa bo tudi v
Italiji bolje šlo......če pa se bo nadaljeval Grški sindrom - bo tudi naša le 2 milijonska država morala IZSTOPITI iz EU, čeprav se je nekoč mislilo, da se bo cedil med in mleko izgleda da temu NI tako, pa ev. Italiji pomagati, saj Slovenci smo bili za Italijane vedno "schiavi" -beri sužnji...o to pa ne da bi
Slovenija morala prispevati za tisto državo, ki je ex.Jugoslavijo in nato tudi Slovenijo zaničevala-to resnico znajo - povedati in napisati tudi zgodovinarji, pa naj se sliši resnica - prosim lepo in Lp
bobothecat
# 05.11.2011 ob 22:38
Propad sedanjega sistema je še vprašanje časa.
http://www.youtube.com/watch?v=WRvjufH29
vE&feature=player_embedded
http://www.youtube.com/watch?v=fOshw4kIG
R4&feature=relmfu
Propad ZDA
Lluka
# 05.11.2011 ob 21:29
Sej potlej smo pa že mi kmal na vrsti.........
kanalija
# 05.11.2011 ob 17:22
in je zdaj tudi član skupine Bilderberg!

Drugače ne bi bil predsednik ecb-ja. Ne bodi naiven.
komsomolec
# 05.11.2011 ob 15:38
George Soros Sloviti vlagatelj zaupa novemu predsedniku Evropske centralne banke Mariu Draghiju

Verjetno ste gledali italijansko nanizanko La Piovra in poznate lik mafijskega bančnika Tana Cariddija. XD V sobotni prilogi (29.okt 2011) piše o Mariu Draghiu tudi to, da je v mladosti osirotel, šolal se je v jezuitski srednji šoli in je zdaj tudi član skupine Bilderberg!
Nič dobrega se nam ne obeta.
komsomolec
# 05.11.2011 ob 15:35
Finančni trgi so pijavke, ki sesajo človeštvu življenski sok!
secundus
# 05.11.2011 ob 15:09
Bank of America
Bank of China
Bank of New York Mellon Banque Populaire CdE Barclays
BNP Paribas
Citigroup
Commerzbank
Crédit Agricole
Credit Suisse
Deutsche Bank
Dexia
Goldman Sachs
HSBC
ING Bank
JP Morgan Chase
Lloyds
Mitsubishi UFJ FG
Mizuho FG
Morgan Stanley
Nordea
Royal Bank of Scotland
Santander
Société Générale
State Street
Sumitomo Mitsui FG
UBS
Unicredit Group
Wells Fargo

kje pa je nlb?
zakaj jo pa potem filamo z dnarjem?
Kazalo