



Vaša ocena: 



Ocena 3,7 od 10 glasov
Ocenite to novico!
Ameriško gospodarstvo se kljub evropski dolžniški krizi še kar dobro drži, kažejo sveži podatki s trga dela, medtem ko je Nemčijo šokiral podatek o padcu septembrskih industrijskih naročil.
V ZDA se je število delovnih mest oktobra povečalo za 80 tisoč, kar je sicer manj od napovedi, a vseeno dovolj, da je stopnja brezposelnosti, ki je bila tri mesece 9,1-odstotna, zdrsnila na devet odstotkov. Urna postavka se je zvišala za pet centov. Razveseljiv je tudi podatek, da je bilo avgusta in septembra v resnici ustvarjenih 102 tisoč več služb od prvih ocen. Tveganje za recesijo v prihodnjih 6 do 12 mesecih se je zmanjšalo, je pa položaj na trgu dela še vedno skrb vzbujajoč, saj je ustvarjenih premalo delovnih mest za opaznejše znižanje brezposelnosti.
Evropska centralna banka znižala obresti
Na drugi strani Atlantika se verjetnost za recesijo povečuje. Nemce je vznemiril padec septembrskih industrijskih naročil za 4,3 odstotka v primerjavi z istim lanskim mesecem. Gre za največji padec po januarju 2009, ki vliva strah pred slabo predstavo nemškega gospodarstva v zadnjem letošnjem četrtletju. Analitiki so napovedovali le 0,4-odstotno nazadovanje. Evro ob takšnih novicah nima možnosti za rast, v četrtek pa ga je spodrezala tudi odločitev Evropske centralne banke, da ključno obrestno mero zniža za četrt odstotne točke.
Dow Jones | 11.983 |
| Nasdaq | 2.686 |
| DAX30 | 5.966 |
| FTSE100 | 5.527 |
| FTSEurofirst 300 | 980 |
| Nikkei | 8.801 |
| EUR/USD | 1,3791 |
| USD/JPY | 78,22 |
| EUR/CHF | 1,2199 |
| Lahka nafta | 94,42 USD |
| Zlato | 1.754 USD |
| Euribor, 6-mesečni | 1,701 % |
Dveodstotna tedenska izguba Dow Jonesa
Po optimizmu, ki ga je 27. oktobra sprožil vrh Evropske unije v Bruslju, so se delniški trgi prejšnji teden spet zamajali. Napoved referenduma v Grčiji je zlasti v torek poslala indekse strmo navzdol. Čeprav so se razmere v sredo že umirile in so delnice hitro spet našle pot navzgor, je Dow Jones zadnji teden izgubil dva odstotka in končal niz štirih zaporednih pozitivnih tednov.
Vrednotenje ugodno, toda ...
Zaradi večinoma zelo dobrih četrtletnih poslovnih rezultatov (okrog 70 odstotkov ameriških družb, ki so že objavile rezultate, je preseglo pričakovanja) je vrednotenje na Wall Streetu trenutno zelo ugodno, kazalnik P/E za prihodnjih 12 mesecev znaša 12, kar je najmanj v zadnjih letih. Sliši se mikavno, če se seveda finančni trgi ne bi tresli zaradi drame v Grčiji in po novem še strahu, da bo šla po grški poti tudi Italija. Scenarija, kako reševati Italijo, še ni. Donos italijanske desetletne obveznice je spet dosegel letošnji vrh in je v petek znašal 6,40 odstotka. Donos grške desetletne obveznice je nad 26 odstotki.
| Na vrhu držav G 20 so potrdili seznam 29 sistemskih bank, ki so prevelike, da bi jih smeli pustiti bankrotirati:
|
MF Global prva ameriška žrtev evropske krize
Pretekli teden je finančne trge razburila tudi novica, da je MF Global na newyorško sodišče vložil predlog za stečaj. MF Global je bil vodilni svetovni posrednik s terminskimi pogodbami, vendar se je zašpekuliral s stavami na obveznice problematičnih evropskih držav. Bonitetne hiše so mu na koncu pripele oznako "junk", kar pomeni, da so bile njegove obveznice skrajno tvegane. Finančni vzvod je, podobno kot pri padli banki Lehman Brothers, znašal kar 30:1. MF Global je imel namreč v aktivi 40 milijard dolarjev premoženja, lastniškega kapitala pa je bilo za vsega 1,4 milijarde. Že enoodstotno znižanje premoženja bi pomenilo, da je podjetje nevarno podkapitalizirano.
Corzine že odstopil
MF Global je bil 25. oktobra do evropskih obveznic (med njimi ni bilo grških) izpostavljen v višini 6,3 milijarde dolarjev. Med upnicami ni slovenskih družb. Jon Corzine je že odstopil z mesta direktorja podjetja z 2900 zaposlenimi, ki ga je vodil od lanskega marca, ko se je po politični karieri presenetljivo vrnil na Wall Street. Od leta 1994 do 1999 je bil 64-letni Corzine prvi mož banke Goldman Sachs. Nekoč je izjavil, da je MF Global premajhen, da bi se kdo 'brigal' zanj ("to small to care about") in tako obrnil znano krilatico, ki velja za prevelike in preveč pomembne banke, da bi jih pustili propasti ("too big to fail").
Negotovost glede prodaje Mercatorja
Ljubljanska borza je kot po navadi sledila negativnim gibanjem na tujem, ko pa se je po sredi tam razpoloženje popravilo, naš trg ni imel moči za pot navzgor. Indeks SBI TOP je tako v preteklem skrajšanem tednu izgubil 2,3 odstotka. S tem se je končal niz petih pozitivnih tednov, ko je SBI TOP teden končal višje, kot ga je začel. Za skoraj štiri odstotke se je znižala vrednost Mercatorjevih delnic, potem ko je uprava Mercatorja v pismu konzorciju prodajalcev izrazila določene pomisleke glede prodaje, kar pod vprašaj postavlja nov poskus prodaje večinskega deleža.
Drobtinice, ki jih ta golazen razprši za kupovanje socialnega miru, kmalu ne bodo dovolj.
Takrat niti v davčnih oazah ne bo varno vaše premoženje.
BDP znaša cca 36 miljard EUR, socialnih transferov je po zadnjem proračunu oz. rebalansu za 1,421 miljarde EUR (proračunska postavka 411), kar nikakor ni oz. je svetlobna leta od 20% BDPja. Seveda se podatek nanaša na transferje posameznikom in gospodinstvom in ne na transferje javnem sektorju v širšem smislu.
Namreč iz tvojega prispevka je čutiti srž problemov zadolženosti držav v socialnih transferih, kar je čista indoktrinacija.
Socialni transferji v Sloveniji predstavljajo ~20% BDPja. V Sloveniji državni izdatki znašajo ~45-50% BDPja, od tega je torej ~40% socialnih transferjev. To predstavlja zajeten del. Nikjer nisem dejal, da je to edini razlog za prezadolženost, je pa eden od glavnih razlogov, poleg vseh ki si jih naštel v zgornjem komentarju in ki seveda nimajo veze s kapitalizmom, kot se zdi da misliš. Zanimivo je kako nekatere motijo dokapitalizacije NLBja, obenem pa so proti privatizaciji.
kapitalizem=stalni dolg, zato je sedanje trobljenje o tem navadno metanje peska v oči.
Najbolj smešni so ljudje, ki vpijejo slogane "Ne bomo plačali vaših dolgov" obenem pa so že velik del svojega življenja na sociali ter samo jemljejo od države ter seveda s tem tudi sami ustvarjajo te dolgove.
vedno bolj sem prepričan, da je ta slabitev EU območja načrtna in pri čemer čaka države ekonomsko suženjstvo, ki bo rezultiralo v hudo zatiskanje pasov navadnih ljudi,ki niso nič prispevali h krizi.
NE BOMO PLAČALI VAŠIH DOLGOV!
odgovore prosim.
kje pa je nlb?
zakaj jo pa potem filamo z dnarjem?
Haha NLB :) NLB je sistemska banka za Slovenijo, ne svetovno gospdarstvo. Če bankrotira Slovenija, Merklova še opazila ne bi. Če pade kak Societe Generale pa bi to vplivalo na cel svet.
Z drugimi besedami: davkoplačevalci bodo pokrili vse izgube in svinjarije, ki jih pridelajo vodilni v teh bankah...
Italiji bolje šlo......če pa se bo nadaljeval Grški sindrom - bo tudi naša le 2 milijonska država morala IZSTOPITI iz EU, čeprav se je nekoč mislilo, da se bo cedil med in mleko izgleda da temu NI tako, pa ev. Italiji pomagati, saj Slovenci smo bili za Italijane vedno "schiavi" -beri sužnji...o to pa ne da bi
Slovenija morala prispevati za tisto državo, ki je ex.Jugoslavijo in nato tudi Slovenijo zaničevala-to resnico znajo - povedati in napisati tudi zgodovinarji, pa naj se sliši resnica - prosim lepo in Lp
http://www.youtube.com/watch?v=WRvjufH29
vE&feature=player_embedded
http://www.youtube.com/watch?v=fOshw4kIG
R4&feature=relmfu
Propad ZDA
Drugače ne bi bil predsednik ecb-ja. Ne bodi naiven.
Verjetno ste gledali italijansko nanizanko La Piovra in poznate lik mafijskega bančnika Tana Cariddija. XD V sobotni prilogi (29.okt 2011) piše o Mariu Draghiu tudi to, da je v mladosti osirotel, šolal se je v jezuitski srednji šoli in je zdaj tudi član skupine Bilderberg!
Nič dobrega se nam ne obeta.
Bank of China
Bank of New York Mellon Banque Populaire CdE Barclays
BNP Paribas
Citigroup
Commerzbank
Crédit Agricole
Credit Suisse
Deutsche Bank
Dexia
Goldman Sachs
HSBC
ING Bank
JP Morgan Chase
Lloyds
Mitsubishi UFJ FG
Mizuho FG
Morgan Stanley
Nordea
Royal Bank of Scotland
Santander
Société Générale
State Street
Sumitomo Mitsui FG
UBS
Unicredit Group
Wells Fargo
kje pa je nlb?
zakaj jo pa potem filamo z dnarjem?