Predsednik DS-ja Mitja Brvar je v nagovoru povedal, da potrebujemo profesionalno, gospodarsko in medkulturno diplomacijo in da sodelovanje vseh treh lahko poveča konkurenčnost Slovenije na svetovnem prizorišču in s tem uspešnost države. Med težavami pa je izpostavil problem pridobivanja vizumov, ki predstavlja oviro za gospodarsko sodelovanje in tudi turizem.

"Če so vizumi glavni problem, ga bomo rešili," mu je odvrnil zunanji minister Karl Erjavec, ki je spomnil, da je Slovenija del schengenskega območja, ki ima svoj vizumski režim, in da je treba upoštevati tudi varnostno dimenzijo, na kar nas je spomnil tudi sredin napad v Parizu.

Erjavec je še ocenil, da se odločitev za izvajanje aktivnosti gospodarske diplomacije potrjuje kot pravilno zastavljena prioriteta zunanjega ministrstva. "Vse bolj se utrjuje zavedanje, da slovensko gospodarstvo, ki je izrazito izvozno usmerjeno, potrebuje tovrstno pomoč in podporo", je dejal in pohvalil, da je slovenska diplomacija že uspešna, kar potrjujejo številni slovenski gospodarstveniki, obstaja pa še veliko možnosti za nadgradnjo obstoječega delovanja.

Ob tem je Erjavec opozoril, da mora svoje delo opraviti tudi slovensko gospodarstvo, saj diplomacija ne more in ne sme prevzeti njegovih osnovnih nalog. Bil je tudi kritičen, češ da je slovensko gospodarstvo z redkimi izjemami na splošno slabo organizirano, pri čemer je izpostavil kmetijstvo.

Šibka mreža veleposlaništev
Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je razložil, da je v pripravi nov program ta spodbujanje internacionalizacije gospodarstva za obdobje med letoma 2015 in 2020. Med drugim se je zavzel za tesnejše sodelovanje z zalivskimi državami, Azijo in Afriko. Vendar je opozoril, da gre za trge, kjer bi zaradi drugačnih običajev potrebovali še večjo podporo, obenem pa imamo ravno tam najšibkejšo mrežo veleposlanikov, s čimer je povezano tudi vprašanje izdajanja vizumov.

Francoski veleposlanik v Sloveniji Pierre-Francois Mourier je dejal, da je francoska vlada gospodarsko diplomacijo postavila za svojo prednostno nalogo in naštel glavne prioritete francoske gospodarske diplomacije, med katerimi je omenil tudi pritegnitev tujih investicij.

Slovenija nepomembna za Francijo
Slovenija po njegovih besedah za Francijo ni najpomembnejša, ker je majhna, so pa slovenski vlagatelji zelo dobrodošli. Med območji, zanimivimi za Francijo, je izpostavil Zahodni Balkan. Pri tem je omenil, da Francija Slovenije ne pojmuje kot del Zahodnega Balkana, temveč kot članico EU-ja, ki je dragocena vstopna točka na Zahodni Balkan, med drugim zaradi dobrega poznavanja območja. Vizumska politika po njegovih besedah povzroča težave tudi francoskemu gospodarstvu, zato poskuša Francija te probleme omiliti z nekaterimi ukrepi, kot so posebni potni listi za pomembne poslovneže.

Nekdanji slovenski veleposlanik v Srbiji Franc But je med drugim opozoril, da bi diplomati za uspešnejše delo na področju gospodarske diplomacije potrebovali verodostojne podatke, gradiva in ideje proaktivnih slovenskih sredin. Izrazil je tudi željo po več konkretnih pobudah gospodarstvenikov in združenj. Slovenska gospodarska diplomacija pa je v okviru človeških virov in finančnih zmožnosti v zadnjih letih po njegovih besedah naredila zelo veliko, je pa moč storiti še veliko več.