GZS opozarja, da več investicij - načrtovanih je za 1,5 milijarde evrov investicij oz. petino več kot v zadnjih - ne bo dovolj za nov razvojni zagon, če vlada hkrati obremenjuje gospodarstvo in ne izvede nujnih strukturnih reform. Foto: BoBo
GZS opozarja, da več investicij - načrtovanih je za 1,5 milijarde evrov investicij oz. petino več kot v zadnjih - ne bo dovolj za nov razvojni zagon, če vlada hkrati obremenjuje gospodarstvo in ne izvede nujnih strukturnih reform. Foto: BoBo

"Če hočemo izplavati iz krize, potem ne smemo še dodatno bremeniti gospodarstva. Napovedane nove obremenitve so zato slab signal za usodo slovenskega gospodarstva, ki potrebuje razbremenitev in izboljšanje poslovnega okolja. Bremenitev gospodarstva ni pot iz krize, je pa pot v pogubo.

Branko Meh, OZS

"Ne moremo verjeti svojim očem. Kljub večletnemu razvojnemu in zaposlitvenemu krču tudi nova vlada napoveduje nova bremena gospodarstvu. In to le slab teden po tem, ko smo na vrhu slovenskega gospodarstva slišali povsem drugačne obljube," je v sporočilu zapisal predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Samo Hribar Milič in dodal, da bo nova vlada, tako kot prejšnje, z obremenjevanjem gospodarstva spet nesorazmerno obremenila delovno aktivne v gospodarstvu, kar lahko še dodatno zaostri razvojni in zaposlitveni krč.

"Če hočemo izplavati iz krize, potem ne smemo še dodatno bremeniti gospodarstva. Napovedane nove obremenitve so zato slab signal za usodo slovenskega gospodarstva, ki potrebuje razbremenitev in izboljšanje poslovnega okolja. Bremenitev gospodarstva ni pot iz krize, je pa pot v pogubo. Predlagamo, da naša država začne pobirati obstoječe davke dosledneje, namesto da jih viša in uvaja nove," opozarja Branko Meh, predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.

Bruto domači proizvod je še vedno za 7,5 odstotka nižji kot pred krizo, delo v gospodarstvu je v tem času izgubilo 72.000 delavcev in v javnem sektorju je letos v primerjavi z letom 2008, po metodologiji, ki vključuje tudi vse pravne osebe, ki manj kot polovico svojih proizvodnih stroškov pokrivajo s tržnimi prodajami, 12.200 zaposlenih več, navajajo v zbornici.

Davki bodo na koncu udarili gospodarstvo
Višja davka na finančne in zavarovalne storitve bo na koncu v precejšnji meri plačalo gospodarstvo, saj se bosta neposredno prelila v višje stroške bančnih in zavarovalniških storitev, pravijo v GZS-ju, v OZS-ju pa dodajajo, da davka "pomenita višje stroške poslovanja, kar bi dodatno poslabšalo položaj slovenskega gospodarstva, ki je zaradi visokih obremenitev in slabega poslovnega okolja vsako leto manj konkurenčno".

Z davki, ki bremenijo stroške poslovanja, se namreč zmanjšujeta reproduktivna sposobnost slovenskega gospodarstva in njegova rast, kar bo še dodatno otežilo izhod iz krize, opozarjajo v OZS-ju in vladi predlagajo, da se storitve posredovanja in zastopanja v zavarovalniških poslih do zneska 100.000 evrov letnega prometa iz tega naslova oprostijo obračunavanja in plačevanja davka na finančne storitve.

Z večjo represijo, a brez manjših obremenitev ne bo šlo
V GZS-ju so kritični tudi do tega, da si želi vlada boriti s sivo ekonomijo "z večjo represijo brez hkratnega zmanjšanja obremenitev gospodarstva z nižjimi davčnimi stopnjami".

Glede ohranitve četrtega dohodninskega razreda pravijo, da to pomeni ohranitev stroškovne nekonkurenčnosti visoko izobraženega kadra, ki je ključen za ustvarjanje dodane vrednosti. "Povsem razumljivo, da ga takšne poteze stimulirajo k odhodu v tujino. Tudi odsotnost socialne kapice destimulira način nagrajevanja razvojnih kadrov prek plače," pravijo in dodajajo, da je posledica ohranjanje visoke stopnje socialne uravnilovke, beg možganov in zanemarljiv davčni izkupiček iz te skupine obdavčenih oseb.

Investicije ne bodo dovolj, če bo gospodarstvo še dodatno obremenjeno
GZS opozarja, da več investicij - načrtovanih je za 1,5 milijarde evrov investicij oz. petino več kot v zadnjih - ne bo dovolj za nov razvojni zagon, če vlada hkrati obremenjuje gospodarstvo in ne izvede nujnih strukturnih reform. Največjo ceno bodo spet plačali zaposleni v gospodarstvu, opozarjajo. Po mnenju zbornice je nujno s trajnimi ukrepi bolj skrčiti javno porabo. Sprašujejo se, koliko od obljubljenih 600 milijonov evrov bo vladi res uspelo zbrati s krčenjem porabe, "če pa je slovenska država že doslej neodgovorno nadzirala svojo javno porabo" in nato že večkrat prelila breme na gospodarstvo.

Tudi OZS pozdravlja napoved, da bo država namenila 1,5 milijarde evrov za investicije. "Zdi se nam zelo pomembno, da se investicije namenijo za projekte, ki bodo imeli pozitivne rezultate za gospodarstvo. Pri tem je ključen tudi ustrezen nadzor nad investicijami," pravi Meh.

"Če hočemo izplavati iz krize, potem ne smemo še dodatno bremeniti gospodarstva. Napovedane nove obremenitve so zato slab signal za usodo slovenskega gospodarstva, ki potrebuje razbremenitev in izboljšanje poslovnega okolja. Bremenitev gospodarstva ni pot iz krize, je pa pot v pogubo.

Branko Meh, OZS