Grško gospodarstvo je močno odvisno od domače proizvodnje, zato varčevalni ukrepi skupaj z gospodarskimi reformami močno dušijo gospodarsko dejavnost v državi. Foto: Reuters
Grško gospodarstvo je močno odvisno od domače proizvodnje, zato varčevalni ukrepi skupaj z gospodarskimi reformami močno dušijo gospodarsko dejavnost v državi. Foto: Reuters
Atene
Komentar Lagardove je močno ujezil Grke, a je prvi mož grške finančne policije priznal, da ima generalna direktorica IMF-a prav. Foto: EPA

Grški bruto domači proizvod (BDP) se je v prvem četrtletju skrčil za 6,5 odstotka, kažejo popravljeni podatki grškega statističnega urada. Država s tem tiči v še globlji recesiji, kot je bilo ocenjeno sprva, ko je statistični urad najprej poročal o 6,1-odstotnem upadu BDP-ja.

V zadnjem lanskem četrtletju se je grško gospodarstvo skrčilo za 7,5 odstotka, tudi zaradi varčevalnih ukrepov, ki jih mora Grčija izvajati v zameno za finančno pomoč držav z evrom in Mednarodnega denarnega sklada (IMF). V celotnem letošnjem letu naj bi se grško gospodarstvo skrčilo za 4,5 odstotka, potem ko se je lani za 6,9 odstotka.

Potrebna je politična volja
Prvi mož grške finančne policije Nikos Lekas je medtem sporočil, da Grki letno utajijo od 40 do 45 milijard evrov davkov, kar predstavlja od 12 do 15 odstotkov BDP-ja države.

Generalna direktorica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je nedavno ujezila Grke, ko jih je pozvala k plačevanju davkov. Jasno je tudi povedala, da IMF ne bo omilil pogojev mednarodne pomoči Grčiji in dodala, da ima več sočutja za afriške otroke, ki se zaradi revščine ne morejo primerno izobraževati, kot za številne izmed tistih, ki se z revščino spoprijemajo v Atenah.

"Z vsem srcem se strinjam z Lagardovo!" je za nemški časnik Die Welt dejal Lekas in izpostavil višino utajenih davkov v Grčiji. "Če bi lahko zbrali samo polovico tega zneska, bi bil problem Grčije rešen," je poudaril. Ob tem pa Lekas ugotavlja, da je za kaj takšnega potrebna predvsem politična volja. "To začenjajo razumeti tudi naši politiki," je ocenil.

Letos za 1,5 milijarde utaje davkov
Lekas je poudaril, da je finančna policija leta 2009 odkrila za 1,7 milijarde evrov neplačanih davkov in kazni, leta 2010 pa je bilo teh že za 4,1 milijarde, leta 2011 pa 4,5 milijarde evrov. Med januarjem in majem so odkrili že za 1,5 milijarde evrov utajenih davkov. Finančna policija namreč podatke posreduje davčnemu uradu, ta pa se ukvarja z vpletenimi stranmi, določa kazni in ugotavlja, koliko je pri njih sploh mogoče pobrati. V državno blagajno naj bi se steklo okoli 65 odstotkov sredstev iz vseh zaključenih primerov. Teh pa je malo, tudi zaradi slabega sodelovanja bank, še pravi Lekas.

Grčija trenutno črpa sredstva že iz drugega programa pomoči. Skupaj bo prejela okoli 240 milijard evrov. Zasebni upniki so ji poleg tega odpisali za več kot 100 milijard evrov dolgov.