"Slabih terjatev je med šestimi in sedmimi milijardami evrov nominalne vrednosti, a ne smemo pozabiti, da so banke že naredile slabitve za več kot 50 odstotkov terjatev," je glede slabih terjatev slovenskih bank med drugim povedal guverner BS-ja. Foto: BoBo

Ne želim kritizirati medijev, a nekateri zelo neodgovorno razširjajo te trditve, pri tem so podprti celo z izjavami nekaterih akademskih ekonomistov, za katere bi pričakoval, da strokovno in odgovorno obravnavajo problem. Razočaran sem, ko se nekdo oglasi in reče, da je neko banko treba prodati za en evro. Lahko mu odgovorim, da ni pogledal niti bilance - če bi jo pogledal in razumel, bi videl, da je to nesmisel, floskula, ki povzroča nemir v javnosti in pri prebivalstvu. Sami sebi žagamo vejo, na kateri sedimo in povzročamo vznemirjenje.

Marko Kranjec o negativizmu v Sloveniji
marko kranjec bivši guverner banke slovenije
Marko Kranjec je zadovoljen z opravljenim delom na vrhu Banke Slovenije. Foto: BoBo

Na prvo mesto bi postavil balon v gradbeništvu, na nepremičninskem trgu in na področju menedžerskih odkupov v obdobju od 2004 do 2008. Vsi smo živeli z optimizmom, da se bo to dobro končalo. Nato je nastopila kriza in banke ter podjetja so jo pričakala prezadolženi. Poleg tega državi kljub visoki konjunkturi pred krizo ni uspelo ustvariti konkretnega presežka in s tem rezerve. Javnofinančna politika je bila preveč ekspanzivna in v času krize je primanjkljaj poskočil. Razumem politični proces in socialni dialog, a moramo si priznati, da smo zdaj pod budnim očesom trgov, posojila pa morajo vračati banke, podjetja in država. Zato moramo naenkrat konsolidirati javne finance, bilance bank in bilance podjetij.

Guverner BS-ja o značilnostih slovenske krize.

Marku Kranjcu se izteka mandat guvernerja Banke Slovenije (BS). Na to mesto je bil imenovan leta 2007, torej v času največjega kreditnega buma, ki mu je sledila finančna in gospodarska kriza, zaradi katere se slovenske banke otepajo hudih izgub, predvsem na račun slabih terjatev. Banka Slovenije pa je pogosto deležna kritik, da je slabo nadzirala slovenski bančni sistem.

V intervjuju za STA je Kranjec na očitke, da kot nadzornik ni pravočasno pristopil k odpravljanju težav v bankah in da je s strogimi merili položaj le še poslabšal, odgovoril, da takšne izjave nimajo osnove v dejstvih. Banke so se pač po vstopu v EU veliko zadolževale v tujini in se kreditirale, z nastopom krize pa je veliko posojil postalo problematičnih.

"Banka Slovenije je vseskozi nadzirala portfelj - v letih 2004 do 2008 se je bilančna vsota bank povečala za 117 odstotkov, krediti nefinančnim družbam za 149 odstotkov, krediti prebivalstvu za 138 odstotkov, zadolženost pri tujih bankah pa za 283 odstotkov. In to je domači vzrok sedanje krize. Če k temu dodamo še svetovno finančno in ekonomsko krizo, imamo odgovor na vprašanje o vzrokih naših težav. Mi od takrat samo popravljamo," je povedal Kranjec.

Glede slabih kreditov, zaradi katerih so banke v rdečih številkah, pa je dejal, da je bilo leta 2008 v bančnem sistemu le 2,8 odstotka kreditov, ki so bili v zamudi več kot 90 dni, kar 97 odstotkov pa dobrih. Leta 2009 je bilo slabih manj kot pet odstotkov posojil in dobrih več kot 95 odstotkov, leta 2010 osem odstotkov slabih, potem pa je nastopila kriza in se je delež slabih posojil naglo povečal in v letu 2012 dosegel 14,5 odstotka.

"Slabih terjatev je med šestimi in sedmimi milijardami evrov nominalne vrednosti, a ne smemo pozabiti, da so banke že naredile slabitve za več kot 50 odstotkov terjatev," je glede slabih terjatev slovenskih bank med drugim povedal guverner BS-ja.

Nasveti vladi
"V prvi vrsti bi svetoval varčevanje, fiskalno konsolidacijo, pri čemer je treba tehtati prednosti in pomanjkljivosti vpliva na gospodarsko aktivnost. Druga prioriteta bi bila po mojem osebnem mnenju privatizacija podjetij, ki so v državni lasti, vključno z bankami. Državno vodena podjetja slabše poslujejo, to je empirično dokazano, prekiniti se mora zveza med gospodarjenjem in politiko. A bomo s prodajami dobili bistveno manj, kot bi pred krizo. Zamudili smo pravi trenutek, ker smo se slepili, da politika bolje ve, koliko je kaj vredno. Vidi se, kam smo prišli s svojim modrovanjem glede nacionalnega interesa," je opozoril.

Tretja prioriteta bi po Kranjčevih besedah morala biti določitev razvojnega modela s postavitvijo konkretnih programov podpiranja dobrih, prodornih podjetij, prek njih pa bi se nato učinek razlil v gospodarstvo.

Zadnja prioriteta pa bi moralo biti uvajanje konkurence na trgih. "Te ni dovolj zaradi povezav gospodarstva in politike ter zaradi prevladujočega položaja podjetij, ki so v državni lasti," meni Kranjec.

Odhaja zadovoljen z doseženim
"Ocenjevali me bodo drugi. Vedno sem se trudil, da bi Banka Slovenija svoje naloge opravljala po najboljših močeh. Ne glede na kritike bom odšel zadovoljen. Banka Slovenije je s svojim mandatom na področjih denarne politike, plačilnega prometa, bančnega nadzora in nadzora gotovinskega poslovanja delovala tako, da ni bilo resnejših težav," je svoje delo ocenil guverner BS-ja. Ob tem je tudi opozoril, da nobena slovenska banka ni propadla.

"Včasih se čudimo, ko slišimo trditve, kako smo neučinkoviti in skorumpirani. Imam tudi čisto vest, kar zadeva kadrovsko politiko, vse je teklo po ustaljenih postopkih, nikoli nisem posegal v odločanje," je še dodal.

Bančne vloge v Sloveniji so varne
Kranjec je v intervjuju tudi razložil, zakaj toliko namigov, predvsem iz tujine, da bo Slovenija zagotovo morala zaprositi za finančno pomoč. Po njegovem mnenju je več razlogov, za takšno vznemirjenje.

"Ciprski primer nam pri tem ni pomagal, tudi ne prvotne izjave vodje evrske skupine glede ciprskega modela, ki naj bi bil uporabljen tudi za druge članice evrskega območja. Vsekakor v nobenem primeru ni mogoče primerjati bančnih sistemov Cipra in Slovenije, niti po velikosti niti glede možnosti, da bi se reševala na podoben način. Na Cipru je v bankah hranilnih vlog za trikratnik BDP-ja, v Sloveniji za manj kot 40 odstotkov BDP-ja," je razložil in poudaril, da je zelo pomembno, da politika posreduje jasne signale o stabilizaciji javnih financ, sanaciji bančnega sistema in predvsem realnega sektorja.

Za bančne vloge pa se slovenskim varčevalcem ni treba bati. "Večinoma so te vloge pod 100.000 evri, ki so v EU-ju v celoti zavarovane. Vlog nad 100.000 evrov je tako malo, da to problema, če bi to bil, ne bi rešilo. Razumem zaskrbljenost ljudi, a v imenu Banke Slovenije lahko ponovim, da so vloge v Sloveniji varne. Kategorično lahko trdim, da Slovenija ni v položaju, da bi morala zaprositi za pomoč," je še menil Kranjec, ki ga bo na guvernerski funkciji predvidoma nasledil Boštjan Jazbec.

Ne želim kritizirati medijev, a nekateri zelo neodgovorno razširjajo te trditve, pri tem so podprti celo z izjavami nekaterih akademskih ekonomistov, za katere bi pričakoval, da strokovno in odgovorno obravnavajo problem. Razočaran sem, ko se nekdo oglasi in reče, da je neko banko treba prodati za en evro. Lahko mu odgovorim, da ni pogledal niti bilance - če bi jo pogledal in razumel, bi videl, da je to nesmisel, floskula, ki povzroča nemir v javnosti in pri prebivalstvu. Sami sebi žagamo vejo, na kateri sedimo in povzročamo vznemirjenje.

Marko Kranjec o negativizmu v Sloveniji

Na prvo mesto bi postavil balon v gradbeništvu, na nepremičninskem trgu in na področju menedžerskih odkupov v obdobju od 2004 do 2008. Vsi smo živeli z optimizmom, da se bo to dobro končalo. Nato je nastopila kriza in banke ter podjetja so jo pričakala prezadolženi. Poleg tega državi kljub visoki konjunkturi pred krizo ni uspelo ustvariti konkretnega presežka in s tem rezerve. Javnofinančna politika je bila preveč ekspanzivna in v času krize je primanjkljaj poskočil. Razumem politični proces in socialni dialog, a moramo si priznati, da smo zdaj pod budnim očesom trgov, posojila pa morajo vračati banke, podjetja in država. Zato moramo naenkrat konsolidirati javne finance, bilance bank in bilance podjetij.

Guverner BS-ja o značilnostih slovenske krize.